Citat:
V Republiki Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, kar izhaja že iz Ustave Republike Slovenije. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1), ki določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši.
ZZZDR-UPB1 v členih 134. do 145. določa pogoje za posvojitev. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, to je oseba mlajša od 18 let. Za posvojitev osebe, ki je starejša od 10 let, je potrebno njeno soglasje.
Za osebo, ki želi posvojiti otroka ZZZDR-UPB1 določa, da je posvojitelj lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca, razen v kolikor se izjemoma ugotovi, da bi bila posvojitev za otroka koristna, če ta predpisana starostna razlika ni izpolnjena. Posvojitelj je lahko le ena oseba, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.
Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.
Posvojitelj ne more biti:
oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;
oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;
oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist;
oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.
V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev starša, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev. Posvojitev je mogoče po poteku enega leta od izpolnitve katerega od teh pogojev. Navedeni rok ščiti predvsem roditeljsko pravico naravnih staršev.
