Midva s punoc sva tudi že študirala, da ko končam s šolanjem, da greva živet oz. vsaj delat v tujino. Moj cilj je nemčija ali švica, kjer bi lahko začasno živela pri moji sestri in njenemu možu, njen pa avstrija ali švica. Ona ima izšolano višjo medicino, tako da bi oba po vsej verjetnosti brez večjih težav dobila službi.
Problem pa je, da ... ne veš ali bi probal ali ne ... in kakšno življenje s tem izbereš ... postaneš uspešen, ostaneš na istem kot prej, ali pa da prosjačiš okrog za denar ...
Ampak kot sva že velikokrat izsledila, če ne poskušaš, ne boš nikoli vedel.
Tudi sosedje, ki so živeli polek naju, so se izselili v avstrijo, ker je sosed dobil službo nekje v avstriji ... In potem dobiš občutek ... zakaj bi še ostal tu?
Če pogledam s svoje strani ... od doma sem že od svojega 15. leta, od študentskih let vidim družino kakšnih 20x na leto, sestra je v švici, druga živi pri svojem na meji med madžarsko, brat je bolj tak ... pravih kolegov pa nimam od osnovne šole. Ni tistega občutka, kot ga imajo eni, ki živijo s svojimi kolegi od majhnih nog pa vse tja do 30. na primer. Tu v lj, potnam samo par kolegov, ki jim lahko rečem, da so dobri kolegi, med tem, ko so vsi ostali samo znanci, tako da vsaj jaz, ne bi pogrešal prav veliko ljudi.
Statistika američanov pravi, da se vsaj vsak drugi državljan seli najmanj enkrat v svojem življenju.
To, da bi pa šel nekam v ZDA ali pa v Avstralijo živet, pa so trenutno zame samo sanje.