Vem da se je v času Markoviča vse obrnilo na glavo, dejansko pa res ne vem kako je bilo po letih.
Sem šla gledat na Wikipedijo, kjer piše:
Markovićeve ekonomske reforme[uredi VE | uredi]
Marković je u saveznoj
Skupštini SFRJ, 1989. godine, iznio ambiciozan program gospodarske reforme s osnovnim ciljem, obaranjem hiperinflacije. Naime, tada je, potkraj 1989. godine, inflacija dosegnula nevjerovatnih 2679 % godišnje.
[13] Prilikom posjeta
Americi, na poziv tadašnjeg predsjednika
George H. W. Busha, Marković je pregovorao s
Međunarodnim monetarnim fondom o ekonomskim reformama u Jugoslaviji, tražeći potporu za svoju ekonomsku politiku. Nakon sastanka s Markovićem, tadašnji direktor MMF-a
Michel Camdessuso je zaključio da u svojoj praksi još nije čuo tako konzistentan i hrabar projekt.
[5] Zapadne banke su obećale financijsku podršku Markoviću i njegovim reformama, ukoliko bi se njegov koncept provodio.
[10]
in še:
Markoviću je išla u prilog činjenica da je razina ekonomske integriranosti države bila prilično velika, tj. da je udio ekonomskih aktivnosti izvan područja matične republike bio razmjerno velik i značajan za ekonomsku situaciju u svim republikama SFR Jugoslavije.
[13][10]Markovićeve reforme ubrzo nakon implementacije počele su davati rezultate, životni je standard počeo rasti, dinar je stabiliziran, inflacija zaustavljena, te je uvedena konvertibilnost.
[5][11] Dinar je postao prva konvertibilna valuta u jednoj socijalističkoj zemlji. Za vrijeme Markovićevih reforma devizne rezerve su porasle s 1,5 na 6,8 milijarda dolara.
[6] U roku godinu i pol dana smanjen je inozemni dug Jugoslavije s 21,5 na 12,2 milijarde dolara.
[17] Markovićeva je vlada smanjila inflaciju s 56 % mjesečno u prosincu 1989. na 17,3 % u siječnju 1990., te 8,4 % u veljači i 2,4 % u ožujku 1990.
[18]
https://hr.wikipedia.org/wiki/Ante_Marković
Marković se je reform lotil korenito, skozi skupščino mu je že na začetku mandata uspelo spraviti sveženj zakonov, ki so vodili v tržno gospodarstvo. Ob pomoči zahodnih držav in s podporo tujih finančnih ustanov je do konca leta 1990 že dosegel nekaj uspehov, saj se je zunanja likvidnost Jugoslavije popravila, devizne rezerve so dosegle 5,8 milijarde dolarjev, skupni dolg pa je bil zmanjšan na 16,2 milijarde dolarjev. Celovit Markovićev program bi moral zagotoviti kar najpopolnejše funkcioniranje trga blaga, kapitala in dela, za kar pa bi bilo treba izvesti tudi politične reforme in vzpostaviti pravno državo (med drugim razdelitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno). Reforma naj bi zagotovila enakopravnost vseh oblik lastnine, opredelila naslovnika lastnine in omogočila transformacijo ene oblike lastnine v drugo. Monetarna politika naj bi se ločila od fiskalne in kreditne funkcije. Zato bi morali doseči samostojnost NBJ in njenega guvernerja pri vodenju monetarne politike, enoten davčni sistem in osnove davčne politike na ravni federacije. Plače naj se ne bi povečevale. Ker je najhujši problem gospodarske politike ostajala inflacija, ki je v tistem času znašala okrog 2700 odstotkov, je Marković izvedel denominacijo in tečaj dinarja vezal na nemško marko v razmerju 1 : 7, zaradi česar je postal najbolj priljubljen jugoslovanski politik. Tako je tudi vrnil nekaj dostojanstva Jugoslovanom, ki so s konvertibilnim dinarjem nekaj mesecev lahko znova množično kupovali v tujini. Hkrati je tudi zamrznil cene v elektrogospodarstvu, naftni industriji, črni in barvni metalurgiji, železniškem transportu, cene premoga, PTT-storitev, zdravil in komunalne infrastrukture.
https://www.mladina.si/107234/zadnji-jugoslovan-ante-markovic/
edit:
Kljub temu da sem živela, služila denar in plačevala v teh časih, je še vedno fascinanten podatek o več kot 2.700 (dvatisočsedemsto!!!) % inflaciji letno. Nič čudnega, da več pojma nimam koliko so bile plače in koliko je kaj stalo, pa tudi preračunavanje v marke pri taki inflaciji je (vsaj po moje) misija nemogoče