T-2 vprašanje
- Ustvarjalec teme civil
- Začetni datum
Pa starih dobrih uporabnikov modemov imajo tudi precej še. Sicer pa, zakaj pa bi ponujali optiko, če je noben drugi ne?
Tole pišem iz stanovanja v bloku, kjer sta se naenkrat odnekod znašli tako T-2 kot Telekomova optika. Potem so pa take grdobije pred vrati.
Doma v Ljubljani, pa mi optike ne omogočata ne eden ne drugi.
Tole pišem iz stanovanja v bloku, kjer sta se naenkrat odnekod znašli tako T-2 kot Telekomova optika. Potem so pa take grdobije pred vrati.
Doma v Ljubljani, pa mi optike ne omogočata ne eden ne drugi.
Priponke
-
1098281-01112008(001).jpg
Ali najdeš svoj naslov?
http://www.siol.net/pomoc_in_podpora/dostopnost/opticno_omrezje.aspx?tip=02
Telemach optika?
20/20 35eur
http://novadoba.telemach.si/support/pdf/CenikRotovzOptika.pdf
http://www.siol.net/pomoc_in_podpora/dostopnost/opticno_omrezje.aspx?tip=02
Telemach optika?
20/20 35eur
http://novadoba.telemach.si/support/pdf/CenikRotovzOptika.pdf
zate je par ulic jst sem jih naštel okrog 45 ulic ma optiko od Telekoma..
strinjam pa se če so tolk ulic pokrili lahko bi vse pokrili s optiko..tako Telekom kot t-2..
Nazadnje urejeno:
Vložili so predlog za začetek prisilne poravnave: T2 ujel zadnji vlak pred stečajem
Poslovni dnevnik - nedelja, 02.01.2011 22:00
Tekst: Tomaž Modic
Ljubljana - Poslovodstvo T2 je tik pred novim letom na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave. Ker obubožani lastniki s cerkvenim Zvonom na čelu niso sposobni zagotoviti svežih sredstev, je bila najbrž to edina možnost, da sanirajo pretekle dolgove in se ne nazadnje izognejo stečaju, ki ga je predlagal Telekom Slovenije.
Vodstvo T2 je tik pred iztekom leta 2010 na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, ki pa po zagotovilih direktorja T2 Uroša Rožiča ne bo vplivala na njihove naročnike. (Foto: Jaka Adamič)
Do danes so imeli namreč v T2 čas, da izpeljejo postopke, s katerimi bi odpravili morebitne razloge za insolventnost. Ob tem so v T2, ki ga vodi Uroš Rožič, poudarili, da bi prisilna poravnava omogočila normalizacijo poslovanja in "hkrati ne predstavlja nikakršnih ovir za poslovanje z naročniki", saj jim bodo tudi v prihodnje nemoteno zagotavljali naročene storitve.
Kolikšno poplačilo terjatev, v kolikšnem času in po kakšni obrestni meri obljubljajo upnikom, niso razkrili. Prav tako ni povsem jasno, kateri so tisti upniki, ki bodo odločali o prisilni poravnavi T2. Pravico do glasovanja imajo namreč tisti, ki bodo terjatve v roku, ki ga bo določilo sodišče, priglasili kot navadne. Za uspeh prisilne poravnave bo zatem T2 potreboval glasove upnikov z vsaj 60 odstotki terjatev.
Še največ je T2 dolžan bankam. Gre za skupaj 120 milijonov evrov sindiciranega posojila, ki ga je najel za gradnjo širokopasovnega omrežja, a je imel težave že pri plačilu drugega obroka v višini 8,6 milijona evrov. Vseeno je to posojilo med drugim zavarovano s hipoteko na optičnem omrežju v Ljubljani (Šiška) in Kranju, tako da banke, v primeru da terjatve prijavijo kot zavarovane, ne bi imele pravice glasovati o prisilni poravnavi, saj nanje ne bi vplivala.
Na nasprotni strani so veliki dobavitelji T2, v prvi vrsti Gratel, kmalu za njim pa še Telekom Slovenije, Smart Com ter drugi, ki jim T2 po zadnjih še znanih podatkov dolguje blizu 100 milijonov evrov. "Naše terjatve so zavarovane," je zatrdila Zdenka Remškar, prokuristka Smart Coma, in dodala, da se je poslovodstvo T2 držalo dogovora, sklenjenega v začetku leta. "Poplačali so nam polovico dolga (znašal naj bi štiri milijone evrov, op. p.). Sedanje poslovodstvo T2 se je izkazalo za verodostojno in vliva zaupanje, da bodo rešili družbo," je poudarila.
Bo torej prisilna poravnava učinkovala predvsem na visoke dolgove do Gratela in Telekoma, ki je, kot rečeno, zahteval stečaj T2? Prav Gratel, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev Jurija Krča, skuša namreč od T2 že dlje časa izterjati več deset milijonov terjatev. Da bi imeli te tako kot banke zavarovane s hipoteko na omrežju T2, v letnih izkazih ni mogoče zaslediti, v petek pa za pojasnila v povezavi s tem nismo uspeli priklicati pristojnih iz Gratela.
Velja pa opozoriti na izjavo, ki jo je vodstvo T2 dalo konec avgusta: "Gratel skupaj s preostalimi upniki, predvsem z NLB, že dlje časa dejavno sodeluje pri poslovni rešitvi, ki bi T2 omogočila premostiti velike finančne primanjkljaje in mu pomagati pri končanju projekta gradnje optične infrastrukture." Da bi poslovodstvo T2 prisilno poravnavo predlagalo brez posvetovanja z upniki, je tako bolj malo verjetno. Zaman smo v petek čakali tudi na odziv Telekoma, ki naj bi mu bil T2 dolžan že več kot 13 milijonov evrov. Znano je, da je sicer Telekom s predhodnimi odredbami "zamrznil" vsaj 2,5 milijona evrov sredstev na bančnih računih T2.
Konec lanskega leta je imel T2 tudi za 14,5 milijona evrov dolgoročnega dolga do lastnika - Zvona Ena Holdinga, a ga je nato marca letos pretvoril v lastniški kapital T2.
Ni skrivnost, da bi morebitni stečaj telekomunikacijskega operaterja dokončno potopil cerkveni holding, ki se prav tako ukvarja s sanacijo poslovanja. Če bi njegova ključna naložbo, ki jo zdaj vrednoti na kar 104 milijone evrov, šla v stečaj, bi jo moral namreč odpisati. Njegov kapital bi s tem zdrsnil v rdeče številke, Zvon Ena Holding pa bi posledično že izpolnjeval enega od pogojev za razglasitev insolventnosti. Ker se bodo upniki T2 prej odločali med postopkoma prisilne poravnave in stečaja, pa bi moral morebitne popravke vrednosti narediti šele po izidu glasovanja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414253
Poslovni dnevnik - nedelja, 02.01.2011 22:00
Tekst: Tomaž Modic
Ljubljana - Poslovodstvo T2 je tik pred novim letom na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave. Ker obubožani lastniki s cerkvenim Zvonom na čelu niso sposobni zagotoviti svežih sredstev, je bila najbrž to edina možnost, da sanirajo pretekle dolgove in se ne nazadnje izognejo stečaju, ki ga je predlagal Telekom Slovenije.
Vodstvo T2 je tik pred iztekom leta 2010 na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, ki pa po zagotovilih direktorja T2 Uroša Rožiča ne bo vplivala na njihove naročnike. (Foto: Jaka Adamič)
Do danes so imeli namreč v T2 čas, da izpeljejo postopke, s katerimi bi odpravili morebitne razloge za insolventnost. Ob tem so v T2, ki ga vodi Uroš Rožič, poudarili, da bi prisilna poravnava omogočila normalizacijo poslovanja in "hkrati ne predstavlja nikakršnih ovir za poslovanje z naročniki", saj jim bodo tudi v prihodnje nemoteno zagotavljali naročene storitve.
Kolikšno poplačilo terjatev, v kolikšnem času in po kakšni obrestni meri obljubljajo upnikom, niso razkrili. Prav tako ni povsem jasno, kateri so tisti upniki, ki bodo odločali o prisilni poravnavi T2. Pravico do glasovanja imajo namreč tisti, ki bodo terjatve v roku, ki ga bo določilo sodišče, priglasili kot navadne. Za uspeh prisilne poravnave bo zatem T2 potreboval glasove upnikov z vsaj 60 odstotki terjatev.
Še največ je T2 dolžan bankam. Gre za skupaj 120 milijonov evrov sindiciranega posojila, ki ga je najel za gradnjo širokopasovnega omrežja, a je imel težave že pri plačilu drugega obroka v višini 8,6 milijona evrov. Vseeno je to posojilo med drugim zavarovano s hipoteko na optičnem omrežju v Ljubljani (Šiška) in Kranju, tako da banke, v primeru da terjatve prijavijo kot zavarovane, ne bi imele pravice glasovati o prisilni poravnavi, saj nanje ne bi vplivala.
Na nasprotni strani so veliki dobavitelji T2, v prvi vrsti Gratel, kmalu za njim pa še Telekom Slovenije, Smart Com ter drugi, ki jim T2 po zadnjih še znanih podatkov dolguje blizu 100 milijonov evrov. "Naše terjatve so zavarovane," je zatrdila Zdenka Remškar, prokuristka Smart Coma, in dodala, da se je poslovodstvo T2 držalo dogovora, sklenjenega v začetku leta. "Poplačali so nam polovico dolga (znašal naj bi štiri milijone evrov, op. p.). Sedanje poslovodstvo T2 se je izkazalo za verodostojno in vliva zaupanje, da bodo rešili družbo," je poudarila.
Bo torej prisilna poravnava učinkovala predvsem na visoke dolgove do Gratela in Telekoma, ki je, kot rečeno, zahteval stečaj T2? Prav Gratel, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev Jurija Krča, skuša namreč od T2 že dlje časa izterjati več deset milijonov terjatev. Da bi imeli te tako kot banke zavarovane s hipoteko na omrežju T2, v letnih izkazih ni mogoče zaslediti, v petek pa za pojasnila v povezavi s tem nismo uspeli priklicati pristojnih iz Gratela.
Velja pa opozoriti na izjavo, ki jo je vodstvo T2 dalo konec avgusta: "Gratel skupaj s preostalimi upniki, predvsem z NLB, že dlje časa dejavno sodeluje pri poslovni rešitvi, ki bi T2 omogočila premostiti velike finančne primanjkljaje in mu pomagati pri končanju projekta gradnje optične infrastrukture." Da bi poslovodstvo T2 prisilno poravnavo predlagalo brez posvetovanja z upniki, je tako bolj malo verjetno. Zaman smo v petek čakali tudi na odziv Telekoma, ki naj bi mu bil T2 dolžan že več kot 13 milijonov evrov. Znano je, da je sicer Telekom s predhodnimi odredbami "zamrznil" vsaj 2,5 milijona evrov sredstev na bančnih računih T2.
Konec lanskega leta je imel T2 tudi za 14,5 milijona evrov dolgoročnega dolga do lastnika - Zvona Ena Holdinga, a ga je nato marca letos pretvoril v lastniški kapital T2.
Ni skrivnost, da bi morebitni stečaj telekomunikacijskega operaterja dokončno potopil cerkveni holding, ki se prav tako ukvarja s sanacijo poslovanja. Če bi njegova ključna naložbo, ki jo zdaj vrednoti na kar 104 milijone evrov, šla v stečaj, bi jo moral namreč odpisati. Njegov kapital bi s tem zdrsnil v rdeče številke, Zvon Ena Holding pa bi posledično že izpolnjeval enega od pogojev za razglasitev insolventnosti. Ker se bodo upniki T2 prej odločali med postopkoma prisilne poravnave in stečaja, pa bi moral morebitne popravke vrednosti narediti šele po izidu glasovanja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414253
T-2 bi upnikom plačal tretjino terjatev v osmih letih
Finance 1/2011
3.1.11 00:01
Kaj uvedba prisilne poravnave pomeni za upnike, lastnika in naročnike storitev
Telekomunikacijski operater T-2 v svoji prvi ponudbi upnikom, gre večinoma za NLB in Gratel , ponuja nekaj več kot tretjinsko poplačilo dolgov v osmih letih. Ponudbo bodo v družbi verjetno morali še izboljšati, računajo pa tudi na dokapitalizacijo, smo izvedeli neuradno.
O izglasovanju prisilne poravnave bodo čez nekaj mesecev odločali predvsem v večinsko državni NLB in v Gratelu Jurija Krča, saj sta omenjena večinska "lastnika" okoli 190 milijonov evrov terjatev. Skupnega dolga T-2 je sicer za okoli 260 milijonov evrov.
V družbi bi za dokončanje omrežja potrebovali še okoli 35 milijonov evrov svežega kapitala - glede na zanimanje pred prisilno poravnavo, po naših informacijah v T-2 računajo, da bi jih lahko vplačal Telekom Austria . Glavnima upnikoma bodo v popravku predloga finančnega prestrukturiranja - v 15 dneh po sklepu o začetku postopka prisilne poravnave - ponudili tudi možnost, da spremenita terjatve v lastniški delež.
T-2 je sicer s predlogom prisilne poravnave pohitel, ker bi mariborsko sodišče danes moralo odločiti o predlogu stečaja, ki ga je pred meseci dal Telekom Slovenije. Predlog za prisilno poravnavo ima namreč prednost pred predlogom za stečaj.
"Takoj, ko bo potrjena, bomo morali tekoče poravnavati vse obveznosti," pravijo na T-2. Ali to pomeni, da bodo vse obveznosti plačevali tudi Telekomu Slovenije [TLSG 83,60 -2,56%], na T-2 konkretno ne odgovorijo. Pravijo, da ne plačujejo dela njihovih terjatev za uporabo omrežja, ker menijo, da je del plačila sporen: "Gre za zavračanje priklopov naših naročnikov na njihovo omrežje, ki ga v določenem delu ne opravljajo."
T-2 po izračunih Telekoma nacionalnemu operaterju ta hip dolguje okoli 13 milijonov evrov. T-2 pa toži Telekom za okoli 130 milijonov evrov zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja.
Cerkveni Zvon Ena Holding [ZVHR 0,11 +3,77%]prej ali slej ne bo več večinski lastnik družbe. Dodajmo še, da se predlog za začetek postopka prisilne poravnave (ki se bo bržčas končala v stečaju) v kratkem pričakuje tudi za Zvon Ena in njegovega večinskega lastnika Gospodarstvo Rast - posredno sta v lasti mariborske nadškofije.
Banke upnice, večinoma gre za večinoma državno NLB, namreč niso bile zadovoljne s predlogom sanacije, ki so ga ponujali svetovalci mariborske nadškofije, predstavniki banke Rothchild in italijanske svetovalne družbe TMF .
Če bodo upniki izglasovali prisilno poravnavo (zanjo bo moralo glasovati vsaj 60 odstotkov navadnih terjatev), se za kupce, ki prek T-2 gledajo televizijo, dostopajo do spleta in prek njega telefonirajo, ne bo nič spremenilo.
Če pa prisilna poravnava ne bo uspela, bo T-2 šel v stečaj. Ko pride stečajni upravitelj v podjetje, mora pretrgati vse pogodbe, sodnik pa da soglasje za končanje tekočih poslov. Prakse, da bi šlo v stečaj večje telekomunikacijsko podjetje z več kot 100 tisoč naročniki, doslej ni bilo. V praksi bo najbrž sodnik izdal soglasje, stečajni upravitelj pa bo začel "prodajati" uporabnike, še pravijo viri.
posledice prisilne poravnave
T-2 lani povečal prihodke in zmanjšal izgubo iz poslovanja
Mariborski operater je lani po prvih ocenah imel 43 milijonov evrov prihodkov, osem milijonov evrov več kot leta 2009. Izgube je (brez učinkov prisilne poravnave) po neuradni oceni za okoli 13 milijonov evrov - predlanskim je imel 16,1 milijona evrov izgube iz poslovanja in 24 milijonov evrov celotne izgube. Težava mariborskega podjetja je, da tudi tekoče poslovanje še vedno prinaša izgubo. Sodeč po zadnjem poročilu Zvona Ena Holdinga, je izguba iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) do 17. novembra lani dosegla 1,3 milijona evrov. Samo obresti za posojila družbi odnesejo še okoli osem milijonov evrov na leto. Prisilna poravnava in dokapitalizacija tako T-2 ne bi rešila iz težav, saj bi moral ta za rešitev predvsem povečati maržo. Nabavna vrednost materiala in storitev, ki jih družba prodaja (gre predvsem za stroške zakupa linij in avtorskih pravic za tv-distribucijo) so na primer predlanskim dosegli 90 odstotkov prihodkov. Pri Telemachu znašajo ti stroški manj kot 44 odstotkov prihodkov od prodaje.
http://www.finance.si/298947/T-2-bi-upnikom-pla%E8al-tretjino-terjatev-v-osmih-letih
Finance 1/2011
3.1.11 00:01
Kaj uvedba prisilne poravnave pomeni za upnike, lastnika in naročnike storitev
Telekomunikacijski operater T-2 v svoji prvi ponudbi upnikom, gre večinoma za NLB in Gratel , ponuja nekaj več kot tretjinsko poplačilo dolgov v osmih letih. Ponudbo bodo v družbi verjetno morali še izboljšati, računajo pa tudi na dokapitalizacijo, smo izvedeli neuradno.
O izglasovanju prisilne poravnave bodo čez nekaj mesecev odločali predvsem v večinsko državni NLB in v Gratelu Jurija Krča, saj sta omenjena večinska "lastnika" okoli 190 milijonov evrov terjatev. Skupnega dolga T-2 je sicer za okoli 260 milijonov evrov.
V družbi bi za dokončanje omrežja potrebovali še okoli 35 milijonov evrov svežega kapitala - glede na zanimanje pred prisilno poravnavo, po naših informacijah v T-2 računajo, da bi jih lahko vplačal Telekom Austria . Glavnima upnikoma bodo v popravku predloga finančnega prestrukturiranja - v 15 dneh po sklepu o začetku postopka prisilne poravnave - ponudili tudi možnost, da spremenita terjatve v lastniški delež.
T-2 je sicer s predlogom prisilne poravnave pohitel, ker bi mariborsko sodišče danes moralo odločiti o predlogu stečaja, ki ga je pred meseci dal Telekom Slovenije. Predlog za prisilno poravnavo ima namreč prednost pred predlogom za stečaj.
"Takoj, ko bo potrjena, bomo morali tekoče poravnavati vse obveznosti," pravijo na T-2. Ali to pomeni, da bodo vse obveznosti plačevali tudi Telekomu Slovenije [TLSG 83,60 -2,56%], na T-2 konkretno ne odgovorijo. Pravijo, da ne plačujejo dela njihovih terjatev za uporabo omrežja, ker menijo, da je del plačila sporen: "Gre za zavračanje priklopov naših naročnikov na njihovo omrežje, ki ga v določenem delu ne opravljajo."
T-2 po izračunih Telekoma nacionalnemu operaterju ta hip dolguje okoli 13 milijonov evrov. T-2 pa toži Telekom za okoli 130 milijonov evrov zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja.
Cerkveni Zvon Ena Holding [ZVHR 0,11 +3,77%]prej ali slej ne bo več večinski lastnik družbe. Dodajmo še, da se predlog za začetek postopka prisilne poravnave (ki se bo bržčas končala v stečaju) v kratkem pričakuje tudi za Zvon Ena in njegovega večinskega lastnika Gospodarstvo Rast - posredno sta v lasti mariborske nadškofije.
Banke upnice, večinoma gre za večinoma državno NLB, namreč niso bile zadovoljne s predlogom sanacije, ki so ga ponujali svetovalci mariborske nadškofije, predstavniki banke Rothchild in italijanske svetovalne družbe TMF .
Če bodo upniki izglasovali prisilno poravnavo (zanjo bo moralo glasovati vsaj 60 odstotkov navadnih terjatev), se za kupce, ki prek T-2 gledajo televizijo, dostopajo do spleta in prek njega telefonirajo, ne bo nič spremenilo.
Če pa prisilna poravnava ne bo uspela, bo T-2 šel v stečaj. Ko pride stečajni upravitelj v podjetje, mora pretrgati vse pogodbe, sodnik pa da soglasje za končanje tekočih poslov. Prakse, da bi šlo v stečaj večje telekomunikacijsko podjetje z več kot 100 tisoč naročniki, doslej ni bilo. V praksi bo najbrž sodnik izdal soglasje, stečajni upravitelj pa bo začel "prodajati" uporabnike, še pravijo viri.
posledice prisilne poravnave
T-2 lani povečal prihodke in zmanjšal izgubo iz poslovanja
Mariborski operater je lani po prvih ocenah imel 43 milijonov evrov prihodkov, osem milijonov evrov več kot leta 2009. Izgube je (brez učinkov prisilne poravnave) po neuradni oceni za okoli 13 milijonov evrov - predlanskim je imel 16,1 milijona evrov izgube iz poslovanja in 24 milijonov evrov celotne izgube. Težava mariborskega podjetja je, da tudi tekoče poslovanje še vedno prinaša izgubo. Sodeč po zadnjem poročilu Zvona Ena Holdinga, je izguba iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) do 17. novembra lani dosegla 1,3 milijona evrov. Samo obresti za posojila družbi odnesejo še okoli osem milijonov evrov na leto. Prisilna poravnava in dokapitalizacija tako T-2 ne bi rešila iz težav, saj bi moral ta za rešitev predvsem povečati maržo. Nabavna vrednost materiala in storitev, ki jih družba prodaja (gre predvsem za stroške zakupa linij in avtorskih pravic za tv-distribucijo) so na primer predlanskim dosegli 90 odstotkov prihodkov. Pri Telemachu znašajo ti stroški manj kot 44 odstotkov prihodkov od prodaje.
http://www.finance.si/298947/T-2-bi-upnikom-pla%E8al-tretjino-terjatev-v-osmih-letih
Hmmm. Ko bodo zaradi stečaja ljudje ostali brez povezav bodo pa kričali, da niso vedeli.
Če. Ne ko.
Če. Ne ko.
Sej če ostanemo mi ki smo na T-2 brez neta bo nekaj dni kar mir na alterju in drugih straneh, da ne omenjam FB.
Dolgovi operaterja T2 do Telekoma naj bi narasli že na 14,5 milijona evrov
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414387
Sanacija T2: mogoča tako prisilna poravnava, dokapitalizacija kot tudi konverzija terjatev
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414495
Cvikl: Včasih so bile škofije skromne
http://www.finance.si/299037/Cvikl-V%E8asih-so-bile-%B9kofije-skromne
Dodajmo še, da se je gospodarski del nadškofije, ki sicer odgovarja le s premoženjem v družbah, prek Gospodarstva Rast, Zvona Ena in T-2 v minulih letih zadolžil za 700 milijonov evrov!!!
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414387
Sanacija T2: mogoča tako prisilna poravnava, dokapitalizacija kot tudi konverzija terjatev
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414495
Cvikl: Včasih so bile škofije skromne
http://www.finance.si/299037/Cvikl-V%E8asih-so-bile-%B9kofije-skromne
Dodajmo še, da se je gospodarski del nadškofije, ki sicer odgovarja le s premoženjem v družbah, prek Gospodarstva Rast, Zvona Ena in T-2 v minulih letih zadolžil za 700 milijonov evrov!!!
Nazadnje urejeno:
Da ne bo koga ravno konec od onaniranja. Nihče ne bo ostal brez povezave. Kar nekaj paradržavnih in raznih občinskih zavodov je na T2, poleg tega ima T2 dokaj veliko bazo rezidenčnih uporabnikov, tako da, brez skrbi, za uporabnike bo povezava delala, bodo pa sigurno par dni po začetku stečaja vsi dobili nove pogodbe, le-te bodo od tistega operaterja, ki bo ponudil stečajnemu upravitelju največ šuškov po glavi.
T-2 je pridobil kar nekaj časa s prisilno poravnavo. Tako da zaenkrat ni skrbi, saj so ti postopki kar dolgotrajni.
"Telekom Slovenije je na Okrožno sodišče v Mariboru sicer podalo predlog za začetek stečajnega postopka nad T-2. To bi moralo o zadevi odločati danes, a se to ni zgodilo. Postopek prisilne poravnave, ki ga je T-2 predlagal zadnji dan minulega leta, namreč zadrži odločanje o stečajnem postopku."
"Telekom Slovenije je na Okrožno sodišče v Mariboru sicer podalo predlog za začetek stečajnega postopka nad T-2. To bi moralo o zadevi odločati danes, a se to ni zgodilo. Postopek prisilne poravnave, ki ga je T-2 predlagal zadnji dan minulega leta, namreč zadrži odločanje o stečajnem postopku."
Si ti prepričan, da morajo potem vsi žnore ven potegnit, ko ta mandeljc skozi vrata pride? Dej ga no srat. Poznamo "razumni rok", "odklop do najkasneje"... "zaradi specifike poslovanja"... A misliš, da bo stečajnik delal v mrazu, ob svečah in pisal z gosjim peresom.
Saj vem, da bi ti stal tri dni, če bi se to zgodilo, samo bo treba drug stimulans najti za onaniranje.
Podobne teme
