T-2 vprašanje
- Ustvarjalec teme civil
- Začetni datum
da ti pomagam
... zanimivo končno smo bližje realnosti....
Trije scenariji, kaj narediti s T-2
Finance 78/2010
Od tega, katera možnost bo na koncu zmagala, bo odvisna tudi usoda Zvona Ena
Banke upnice Zvona Ena Holdinga [ZVHR 0,94 -0,63%] so ta teden razpravljale o tem, kako rešiti vprašanje izgubarskega T-2 , smo izvedeli neuradno. Vodstvo Zvona Ena za pojasnila že nekaj dni ni dosegljivo.
Banke, ki jim je cerkveni Zvon Ena Holding dolžan več kot 400 milijonov evrov, razmišljajo o tem, katera od možnosti je zanje najboljša. Na mizi imajo namreč tri predloge oziroma bolje rečeno želje:
1. Poslovni partner T-2 Gratel, ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, svojo večdesetmilijonsko terjatev spremeni v lastniški delež T-2; največja težava tega scenarija je dejstvo, da T-2 ne priznava Gratelove terjatve, saj naj bi nastala na podlagi domnevno neobstoječega oziroma ponarejenega aneksa (več o tem smo pisali včeraj, preberete pa si lahko na http://www.finance.si/277376/Je-aneks-k-pogodbi-med-T-2-in-G... ).
2. T-2 pustijo v stečaj, kar bi za njegovega, zdaj že skoraj edinega lastnika, holding Zvon Ena, najverjetneje pomenilo najmanj prisilno poravnavo; Zvon bi v tem primeru predvidoma začel prodajati svoje naložbe - delnice Heliosa [HDOG 362,32 +0,09%], Petrola [PETG 299,67 +0,05%], Abanke [ABKN 53,00 +1,92%], NLB . Zanje je, seveda, po ugodni ceni zanimanje precejšnje.
3. T-2 prodajo; novi lastnik bi bil samo navidezen, saj bi bil kupec menda slamnat in povezan z Zvonom oziroma njihovim lastnikom družbo Gospodarstvo Rast (ki je od mariborske nadškofije).
Spuščanje megle
"Čeprav se v javnosti pojavljajo imena različnih podjetij, ki naj bi jih zanimal prevzem T-2, od avstrijskega Mobilkoma in nemškega Deutsche Telekoma do azijskih Huawei in ZTE, je to le spuščanje megle. V resnici pa kupca nimajo, čeprav skorajšnjo prodajo napovedujejo že dve leti.
Nihče ni tako nor, da bi za podjetje, ki ima 250 milijonov evrov dolga, poleg tega pa bi bilo treba nato vanj vložiti še 100 milijonov, plačal milijone," navajajo poznavalci. In kaj na to pravi vodstvo Zvona Ena, Simon Zdolšek in Mateja Vidnar? Nič, saj naše klice in pisna vprašanja vsi po vrsti ignorirajo že več dni.
Trije scenariji, kaj narediti s T-2
Finance 78/2010
Od tega, katera možnost bo na koncu zmagala, bo odvisna tudi usoda Zvona Ena
Banke upnice Zvona Ena Holdinga [ZVHR 0,94 -0,63%] so ta teden razpravljale o tem, kako rešiti vprašanje izgubarskega T-2 , smo izvedeli neuradno. Vodstvo Zvona Ena za pojasnila že nekaj dni ni dosegljivo.
Banke, ki jim je cerkveni Zvon Ena Holding dolžan več kot 400 milijonov evrov, razmišljajo o tem, katera od možnosti je zanje najboljša. Na mizi imajo namreč tri predloge oziroma bolje rečeno želje:
1. Poslovni partner T-2 Gratel, ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, svojo večdesetmilijonsko terjatev spremeni v lastniški delež T-2; največja težava tega scenarija je dejstvo, da T-2 ne priznava Gratelove terjatve, saj naj bi nastala na podlagi domnevno neobstoječega oziroma ponarejenega aneksa (več o tem smo pisali včeraj, preberete pa si lahko na http://www.finance.si/277376/Je-aneks-k-pogodbi-med-T-2-in-G... ).
2. T-2 pustijo v stečaj, kar bi za njegovega, zdaj že skoraj edinega lastnika, holding Zvon Ena, najverjetneje pomenilo najmanj prisilno poravnavo; Zvon bi v tem primeru predvidoma začel prodajati svoje naložbe - delnice Heliosa [HDOG 362,32 +0,09%], Petrola [PETG 299,67 +0,05%], Abanke [ABKN 53,00 +1,92%], NLB . Zanje je, seveda, po ugodni ceni zanimanje precejšnje.
3. T-2 prodajo; novi lastnik bi bil samo navidezen, saj bi bil kupec menda slamnat in povezan z Zvonom oziroma njihovim lastnikom družbo Gospodarstvo Rast (ki je od mariborske nadškofije).
Spuščanje megle
"Čeprav se v javnosti pojavljajo imena različnih podjetij, ki naj bi jih zanimal prevzem T-2, od avstrijskega Mobilkoma in nemškega Deutsche Telekoma do azijskih Huawei in ZTE, je to le spuščanje megle. V resnici pa kupca nimajo, čeprav skorajšnjo prodajo napovedujejo že dve leti.
Nihče ni tako nor, da bi za podjetje, ki ima 250 milijonov evrov dolga, poleg tega pa bi bilo treba nato vanj vložiti še 100 milijonov, plačal milijone," navajajo poznavalci. In kaj na to pravi vodstvo Zvona Ena, Simon Zdolšek in Mateja Vidnar? Nič, saj naše klice in pisna vprašanja vsi po vrsti ignorirajo že več dni.
Ja a so z lune padli teli strokovnjaki. Kdor bo prišel z 200M v žepu, bo mel T2. 50-100 za poplačila, ostalo za sanacijo gluposti, debilnosti in kraj. Če bo kdo od upnikov rekel, da ni dovolj, ga bodo drugi po glavi. Lastnika bodo pa kasneje za jajca vlekli in pribijali tja, kjer njegov ustanovitelj visi že 2k let.
Pa kaj sploh komentiram članek iz Financ. Takih genijev, kot so tam, ne najdeš nikjer.
Trije scenariji, kaj narediti s T-2
http://www.finance.si/?MOD=show&id=277618
Od tega, katera možnost bo na koncu zmagala, bo odvisna tudi usoda Zvona Ena
Banke upnice Zvona Ena Holdinga [ZVHR 0,94 -0,63%] so ta teden razpravljale o tem, kako rešiti vprašanje izgubarskega T-2 , smo izvedeli neuradno. Vodstvo Zvona Ena za pojasnila že nekaj dni ni dosegljivo.
Banke, ki jim je cerkveni Zvon Ena Holding dolžan več kot 400 milijonov evrov, razmišljajo o tem, katera od možnosti je zanje najboljša. Na mizi imajo namreč tri predloge oziroma bolje rečeno želje:
1. Poslovni partner T-2 Gratel, ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, svojo večdesetmilijonsko terjatev spremeni v lastniški delež T-2; največja težava tega scenarija je dejstvo, da T-2 ne priznava Gratelove terjatve, saj naj bi nastala na podlagi domnevno neobstoječega oziroma ponarejenega aneksa (več o tem smo pisali včeraj, preberete pa si lahko na http://www.finance.si/277376/Je-aneks-k-pogodbi-med-T-2-in-G... ).
2. T-2 pustijo v stečaj, kar bi za njegovega, zdaj že skoraj edinega lastnika, holding Zvon Ena, najverjetneje pomenilo najmanj prisilno poravnavo; Zvon bi v tem primeru predvidoma začel prodajati svoje naložbe - delnice Heliosa [HDOG 362,32 +0,09%], Petrola [PETG 299,67 +0,05%], Abanke [ABKN 53,00 +1,92%], NLB . Zanje je, seveda, po ugodni ceni zanimanje precejšnje.
3. T-2 prodajo; novi lastnik bi bil samo navidezen, saj bi bil kupec menda slamnat in povezan z Zvonom oziroma njihovim lastnikom družbo Gospodarstvo Rast (ki je od mariborske nadškofije).
Spuščanje megle
"Čeprav se v javnosti pojavljajo imena različnih podjetij, ki naj bi jih zanimal prevzem T-2, od avstrijskega Mobilkoma in nemškega Deutsche Telekoma do azijskih Huawei in ZTE, je to le spuščanje megle. V resnici pa kupca nimajo, čeprav skorajšnjo prodajo napovedujejo že dve leti.
Nihče ni tako nor, da bi za podjetje, ki ima 250 milijonov evrov dolga, poleg tega pa bi bilo treba nato vanj vložiti še 100 milijonov, plačal milijone," navajajo poznavalci. In kaj na to pravi vodstvo Zvona Ena, Simon Zdolšek in Mateja Vidnar? Nič, saj naše klice in pisna vprašanja vsi po vrsti ignorirajo že več dni.
http://www.finance.si/?MOD=show&id=277618
Od tega, katera možnost bo na koncu zmagala, bo odvisna tudi usoda Zvona Ena
Banke upnice Zvona Ena Holdinga [ZVHR 0,94 -0,63%] so ta teden razpravljale o tem, kako rešiti vprašanje izgubarskega T-2 , smo izvedeli neuradno. Vodstvo Zvona Ena za pojasnila že nekaj dni ni dosegljivo.
Banke, ki jim je cerkveni Zvon Ena Holding dolžan več kot 400 milijonov evrov, razmišljajo o tem, katera od možnosti je zanje najboljša. Na mizi imajo namreč tri predloge oziroma bolje rečeno želje:
1. Poslovni partner T-2 Gratel, ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, svojo večdesetmilijonsko terjatev spremeni v lastniški delež T-2; največja težava tega scenarija je dejstvo, da T-2 ne priznava Gratelove terjatve, saj naj bi nastala na podlagi domnevno neobstoječega oziroma ponarejenega aneksa (več o tem smo pisali včeraj, preberete pa si lahko na http://www.finance.si/277376/Je-aneks-k-pogodbi-med-T-2-in-G... ).
2. T-2 pustijo v stečaj, kar bi za njegovega, zdaj že skoraj edinega lastnika, holding Zvon Ena, najverjetneje pomenilo najmanj prisilno poravnavo; Zvon bi v tem primeru predvidoma začel prodajati svoje naložbe - delnice Heliosa [HDOG 362,32 +0,09%], Petrola [PETG 299,67 +0,05%], Abanke [ABKN 53,00 +1,92%], NLB . Zanje je, seveda, po ugodni ceni zanimanje precejšnje.
3. T-2 prodajo; novi lastnik bi bil samo navidezen, saj bi bil kupec menda slamnat in povezan z Zvonom oziroma njihovim lastnikom družbo Gospodarstvo Rast (ki je od mariborske nadškofije).
Spuščanje megle
"Čeprav se v javnosti pojavljajo imena različnih podjetij, ki naj bi jih zanimal prevzem T-2, od avstrijskega Mobilkoma in nemškega Deutsche Telekoma do azijskih Huawei in ZTE, je to le spuščanje megle. V resnici pa kupca nimajo, čeprav skorajšnjo prodajo napovedujejo že dve leti.
Nihče ni tako nor, da bi za podjetje, ki ima 250 milijonov evrov dolga, poleg tega pa bi bilo treba nato vanj vložiti še 100 milijonov, plačal milijone," navajajo poznavalci. In kaj na to pravi vodstvo Zvona Ena, Simon Zdolšek in Mateja Vidnar? Nič, saj naše klice in pisna vprašanja vsi po vrsti ignorirajo že več dni.
pogovor Uroš Rožič direktor T-2
"Dvig cen na raven Telekoma bi upočasnil prihod novih uporabnikov"
Poslovni dnevnik - torek, 27.04.2010 22:00
Tekst: Tomaž Modic
Ljubljana - Na slovenski trg je vstopil jeseni 2005 in se z agresivnim vlaganjem, predvsem v optično omrežje, prebil na položaj glavnega konkurenta Telekomu Slovenije. Vseeno ga je prehitela finančna kriza, ki mu je zaprla skorajda vse finančne vire. Ker pa je sredi investicijskega cikla, še vedno ustvarja visoko izgubo, tako da mu ni preostalo drugega, kot da podraži svoje storitve. Za to se je Uroš Rožič, ki je za krmilo T-2 prišel novembra lani iz državnega DSU, odločil pred meseci. Vseeno se v T-2 bolj sprašujejo, kdo bo novi lastnik, saj ga cerkveni Zvon Ena Holding zaradi lastnih finančnih težav prodaja.
»Imate dve poti. Prva, že uveljavljena, je ta, da ponujate subvencionirane telefone in nato z dolgoročno vezavo pridobite stranke. Za nemajhen mesečni strošek dobite telefon in se za leto dni ali več vežete pri istem operaterju. Politika T-2 je drugačna. Je politika nizke naročnine in ničelnega stroška klicev v lastnem omrežju. Seveda zaradi tega ne ponujamo telefonov za evro. Ali bomo to politiko v prihodnje spremenili, težko napovem,« je povedal Uroš Rožič iz T-2.
Medtem jih že mesece bremeni vrsta neporavnanih dolgov, ki so jih skorajda pripeljali do stečaja, a se jim je uspelo z dogovorom temu vendarle izogniti.
Je T-2 s Telekomom Slovenije zakopal bojno sekiro? Govoriva o tej 130-milijonski tožbi. Če je Telekom kršil zakonodajo in vam s tem povzročil poslovno škodo, čemu zavlačevanje?
Ne bi rekel, da gre za zavlačevanje, ampak se je med nami in Telekomom nabrala vrsta odprtih vprašanj, za katere želimo, da se razrešijo v enem postopku. To pa terja nekoliko več časa.
Toda, zakaj ste šele po treh letih, odkar je bila vložena tožba in tik preden bi prišlo do prve obravnave, zahtevali zamenjavo sodnice? Hkrati ste zahtevali, da se vse prenese na mariborsko sodišče.
Razlogov je več, eden izmed njih so tudi različna sodišča, pri katerih so tožbe vložene. T-2 ima sedež v Mariboru. Telekom ga ima v Ljubljani, tako da so vse naše tožbe proti njemu, tudi glavna, vložene na ljubljanskem sodišču. Na drugi strani so se tožbe Telekoma proti T-2 vlagale na sodišče v Mariboru. Zaradi tega sodišču predlagamo, naj vse postopke združi v našem sedežu, a se to do tega še ni opredelilo. Če bi se, bi do prve obravnave tožbe lahko že prišlo. Ne pričakujte pa, da bo odločitev sodišča hitra, saj lahko dokazno gradivo merimo v kubičnih metrih.
Si sploh želite, da se tožba razreši, ali bi vam bolj ustrezalo, da se ohrani status quo? Navsezadnje ste tik pred prodajo in bi vztrajanje Telekoma pri začetku stečaja T-2 ta pogajanja pokopalo. Opozoril bi na nedavni dogovor Telekoma in Amisa, da za nekaj časa ustavita medsebojne spore, Amis pa se je odpovedal tudi 56,8 milijona evrov visoki tožbi.
Zadevi nista povezani. Telekom se je takrat res priglasil v stečajnem postopku, a je bil ta kasneje umaknjen in tukaj se je zgodba tudi zaključila.
Ampak niso vztrajali. Lahko bi povsem sami vložili predlog za stečaj, saj jim T-2 dolguje več milijonov evrov.
Vse dolgove, ki jih izkazujejo, smo prerekali.
Prerekate tudi dolgove do Gratela.
V delu, ki je sporen, kot tudi proti Telekomu, in sicer zaradi omejevanja konkurence.
Da ne bi Gratelu prekipelo in bi vložil izvršbo ali celo predlog za stečaj T-2. Smart Comu ste namreč dolžni nekaj, Gratelu pa več deset milijonov evrov.
Glede Gratela bo treba poiskati več rešitev in v več smereh.
Je rešitev prodaja in priliv svežih sredstev s strani novega lastnika? Vaš lastnik Zvon Ena Holding se je namreč znašel v finančnih škripcih, posledično pa je presahnilo financiranje. Še tista posojila, ki vam jih je odobril, pretvarja v lastniške deleže, nikakor pa ne more zagotoviti novih.
Rešitev so vsekakor dodatni finančni viri. To so lahko lastniški ali dolžniški viri, lahko pa tudi konverzije terjatev oziroma kaj drugega.
Na vidiku ni niti pomoči bank.
To je stvar poslovnega načrta T-2 in koga z njim prepričaš, novega lastnika, banko, lahko tudi Gratel in preostale upnike.
Koliko izgube ustvarite na mesec?
T-2 že ustvarja pozitiven denarni tok, a za tem ostajajo še obresti in amortizacija, čeprav slednja ne pomeni denarnega odliva, ampak le bilančno postavko. Če smo leto 2009 končali s 23 milijoni evrov izgube, jo bomo letos pomembno zmanjšali, ne bomo pa še ustvarili dobička iz poslovanja, saj investicija v omrežje še ni zaključena. T-2 je investicijski projekt, ki potrebuje svoj čas, da začne prinašati dobiček in s tem dividendo za lastnika.
Je torej umestna domneva, da si denar, ki ga izgubljate, priskrbite z odlašanjem plačil dobaviteljem?
Z denarnim tokom pokrivamo tekoče stroške, a se je v preteklosti nabralo nekaj dolgov, ki pa jih skušamo poravnati z dogovori, ustreznimi reprogrami in načrti poplačil. S Smart Comom smo te zadeve konec lanskega leta tudi rešili, eden od teh upnikov je tudi Gratel. Vseeno ga bo teže pokrivati iz rednih prilivov, ampak bo treba poiskati druge vire, lastniške in/ali dolžniške.
Kaj je bolje: da vas kupi finančni sklad, ki bi prinesel svež kapital, ali močan operater, ki bi vam omogočil bolj agresiven nastop proti Telekomu?
Za T-2 je bistveno, da normalno posluje naprej, se razvija in dokonča omrežje. Ali bo Zvon svoj delež prodal ali pa investitorju dopustil zgolj vlaganje v podjetje, bo znano že v kratkem, ko bodo na mizi tudi zavezujoče ponudbe.
Dokončati omrežje?
Optično in mobilno omrežje. Vsekakor se bomo osredotočili na optiko, ki je v večjem delu gradbeno zaključena, a ni položenih vseh kablov. Tako bi lahko del zmogljivosti ocenili kot mrtvo investicijo, glede na to, da nam je zmanjkalo investicijskih sredstev. Zato se moramo potruditi, da investicijo končamo in potem priklopimo nove stranke.
Kje na tej poti pa ste?
Smo pri 80 do 85 odstotkih. Pričakujemo, da bomo še letos prišli do konca.
Ste že presegli kritično maso uporabnikov? Je projekt rentabilen?
Ne ustvarjamo še dobička iz poslovanja, ki bi ga lahko namenili delitvi, za tekoče poslovanje pa bi moralo zadostovati.
Kaj bi prihod tujega operaterja, na primer Deutsche Telekoma, pomenil za vaše uporabnike?
Popolnoma nič negativnega. T-2 bi postal še močnejši, kot je, ne bi pa to pomenilo kakšnega poslabšanja za uporabnike. Daleč od tega. Lahko bi ponudili dodatne storitve, čeprav T-2 že sedaj ponuja storitve, ki so najcenejše in najbolj kakovostne.
Če bi prišel tuji operater, mu najbrž ne bi bilo v interesu, da še nekaj let ustvarja visoko izgubo, temveč bi se odločil, da zviša cene.
Mislim, da ne. Vsak alternativni operater, tudi drugod po Evropi, lahko stranke pridobiva le z bolj kakovostno in cenejšo ponudbo. Če špekulirava, bi dvig cen na raven preostalih operaterjev (predvsem nacionalnega) pomenil, da bi se prihod novih uporabnikov upočasnil, če ne bi hkrati ponudili dodatnih storitev.
Če ste res najcenejši, zakaj ljudje množično ne prehajajo k T-2?
Navada je železna srajca. Ko imaš več let operaterja, s katerim si bolj ali manj zadovoljen, se težko odločiš za spremembo. Navsezadnje, Telekom je na trgu 50 let, mi pa pet let.
Na čelu T-2 ste od konca novembra in ste si verjetno že ustvarili sliko o slovenskem trgu telekomunikacij. Lahko zasebni operater, resda v lasti cerkve, parira državnemu Telekomu?
Ključna je regulacija. Razmere na našem trgu alternativnim operaterjem omogočajo, da dosegajo dobre rezultate, kar dokazuje tudi naša statistika. Boljša regulacija bi pomenila še boljše rezultate, boljše in širše storitve za uporabnike. Vseeno pa imamo alternativni operaterji, tudi drugod po Evropi, nekoliko odklonilni odnos do regulatorjev, saj tudi v okviru ECTE ocenjujemo, da bi lahko storili več za konkurenco na trgu.
Tu bi poudaril menjavo direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki se je bržkone po naključju zgodila nekaj dni po vašem prihodu v T-2. Je za vas bolje sedaj, ko regulatorja vodi Dušan Schuster, ali prej, ko ga je vodil Tomaž Simonič?
Dela agencije pod prejšnjim direktorjem ne poznam, so pa naše izkušnje take, kot smo jih večkrat javno predstavili. Čeprav je razreševanje naročniških vprašanj in razmerij potekalo solidno in korektno, pa je Slovenija zaradi svoje majhnosti soočena z veliko težavo - med bivšim monopolistom in agencijo prihaja do precejšnje fluktuacije kadrov. Šele sedaj, s prihodom T-2 in preostalih alternativnih operaterjev, se ta baza kadrov širi in se bo povečeval tudi prehod med temi operaterji in agencijo, kar bo brez dvoma še okrepilo neodvisnost agencije.
Po drugi strani imam občutek, da novi direktor regulatorja še čaka, da vidi, kako se bo razvijalo stanje na trgu, zamuja s poročili, stališči.
Je bil Simonič po vaše zamenjan zaradi napovedanih ukrepov v zvezi z razvezavo optične zanke, ki bi škodovali Telekomu?
To so špekulacije, ki pa jih v strokovnih krogih nisem slišal oziroma zasledil.
Glede na to, da nova evropska komisija s komisarko na čelu goreče zagovarja odprtje omrežij, bo moral Apek tudi na tem področju sprejeti določene odločitve. Ali bo šlo v smeri, ki jo je zastavil prejšnji direktor, težko povem, bo pa tudi v Sloveniji slej kot prej prišlo do odprtja optičnih omrežij, saj se bomo za to odločili operaterji sami.
To že, ampak pod kakšnimi pogoji?
Pogoji so ključni in teh komisija ne delegira. Seveda morajo biti konkurenčni in nediskriminatorni za operaterje.
Toda agencija je novembra že objavila odgovore na pridobljena mnenja za analizo trga, a je prav tedaj prišlo do sodbe upravnega sodišča in posledično do Simoničeve zamenjave. Bi vam koristila ureditev tega, kar je Simonič že skoraj v celoti zastavil?
Precej manj kot preostalim operaterjem, saj ima T-2 precej svojega optičnega omrežja, precej več, kot ga ima Telekom. Bi pa z odprtjem Telekomovega omrežja, seveda pod ugodnimi pogoji, bi alternativni operaterji prišli do še ene možnosti za pridobivanje prihodkov in strank.
Kaj pa storitve mobilne telefonije. Niste ravno prodrli na trg. So bila večdesetmilijonska vlaganja sploh smiselna?
Vlaganja v gradnjo mobilnega omrežja so bila izvedena, to je dejstvo, tudi T-2 pa ima v srednjeročni strategiji za cilj delovanje na lastnem omrežju. Tam, kjer imamo lastne bazne postaje, imamo svoj signal, drugje pa gostujemo na Mobitelovem omrežju. In to nam povzroča določene stroške. Prihodki na uporabnika sicer pokrijejo stroške, a rezultat nekoliko poslabša amortizacija. Seveda vsak nov naročnik pomeni boljši rezultat.
Koliko prebivalstva pa pokrivate?
Z nacionalnim gostovanjem pokrivamo enak odstotek prebivalstva kot Mobitel, svoje bazne postaje pa imamo postavljene bolj v urbanih središčih, tako da z lastnim signalom pokrivamo 30 odstotkov prebivalstva.
Ste kdaj razmišljali, da bi se povezali s kakšnim drugim operaterjem na trgu, na primer s Simobilom?
O tem zelo veliko razmišljamo.
Ste pomislili, da bi združili omrežje, ker ni ravno smiselno, da imamo štiri različna omrežja? Najbrž tudi vam ni v interesu, da vlagate desetine milijonov evrov v gradnjo omrežja, če pa bi lahko uporabljali omrežje nekoga drugega.
Zaradi gospodarske in finančne krize je scenarijev, ki so na mizi oziroma jih preigravamo, res veliko. Bistveno več kot pred krizo, ko se je postavljal investicijski model T-2. V katero smer bomo šli oziroma katera je najboljša, pa je še prezgodaj govoriti, saj še sam ne vem.
Res pa je povsem legitimno in zelo resno vprašanje, ali je v Sloveniji sploh smiselno imeti štiri mobilna omrežja.
Vendarle opažamo neki drug trend. Če pred dvema letoma ni bilo pomembno, da dobite različne račune, enega od ponudnika interneta, drugega od Telekoma Slovenije, pa od mobilnega operaterja, je to vprašanje sedaj v času krize postalo zelo pomembno za slovenske uporabnike. Precej bolj popularni so paketi, edini ponujamo četverček T4, saj je uporabnikom všeč, da dobijo eno položnico, všeč jim je tudi, da je ta racionalna. Uporabniki so se začeli koncentrirati na enega operaterja, kjer dobijo celovito ponudbo in postajajo racionalni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042355589
"Dvig cen na raven Telekoma bi upočasnil prihod novih uporabnikov"
Poslovni dnevnik - torek, 27.04.2010 22:00
Tekst: Tomaž Modic
Ljubljana - Na slovenski trg je vstopil jeseni 2005 in se z agresivnim vlaganjem, predvsem v optično omrežje, prebil na položaj glavnega konkurenta Telekomu Slovenije. Vseeno ga je prehitela finančna kriza, ki mu je zaprla skorajda vse finančne vire. Ker pa je sredi investicijskega cikla, še vedno ustvarja visoko izgubo, tako da mu ni preostalo drugega, kot da podraži svoje storitve. Za to se je Uroš Rožič, ki je za krmilo T-2 prišel novembra lani iz državnega DSU, odločil pred meseci. Vseeno se v T-2 bolj sprašujejo, kdo bo novi lastnik, saj ga cerkveni Zvon Ena Holding zaradi lastnih finančnih težav prodaja.
»Imate dve poti. Prva, že uveljavljena, je ta, da ponujate subvencionirane telefone in nato z dolgoročno vezavo pridobite stranke. Za nemajhen mesečni strošek dobite telefon in se za leto dni ali več vežete pri istem operaterju. Politika T-2 je drugačna. Je politika nizke naročnine in ničelnega stroška klicev v lastnem omrežju. Seveda zaradi tega ne ponujamo telefonov za evro. Ali bomo to politiko v prihodnje spremenili, težko napovem,« je povedal Uroš Rožič iz T-2.
Medtem jih že mesece bremeni vrsta neporavnanih dolgov, ki so jih skorajda pripeljali do stečaja, a se jim je uspelo z dogovorom temu vendarle izogniti.
Je T-2 s Telekomom Slovenije zakopal bojno sekiro? Govoriva o tej 130-milijonski tožbi. Če je Telekom kršil zakonodajo in vam s tem povzročil poslovno škodo, čemu zavlačevanje?
Ne bi rekel, da gre za zavlačevanje, ampak se je med nami in Telekomom nabrala vrsta odprtih vprašanj, za katere želimo, da se razrešijo v enem postopku. To pa terja nekoliko več časa.
Toda, zakaj ste šele po treh letih, odkar je bila vložena tožba in tik preden bi prišlo do prve obravnave, zahtevali zamenjavo sodnice? Hkrati ste zahtevali, da se vse prenese na mariborsko sodišče.
Razlogov je več, eden izmed njih so tudi različna sodišča, pri katerih so tožbe vložene. T-2 ima sedež v Mariboru. Telekom ga ima v Ljubljani, tako da so vse naše tožbe proti njemu, tudi glavna, vložene na ljubljanskem sodišču. Na drugi strani so se tožbe Telekoma proti T-2 vlagale na sodišče v Mariboru. Zaradi tega sodišču predlagamo, naj vse postopke združi v našem sedežu, a se to do tega še ni opredelilo. Če bi se, bi do prve obravnave tožbe lahko že prišlo. Ne pričakujte pa, da bo odločitev sodišča hitra, saj lahko dokazno gradivo merimo v kubičnih metrih.
Si sploh želite, da se tožba razreši, ali bi vam bolj ustrezalo, da se ohrani status quo? Navsezadnje ste tik pred prodajo in bi vztrajanje Telekoma pri začetku stečaja T-2 ta pogajanja pokopalo. Opozoril bi na nedavni dogovor Telekoma in Amisa, da za nekaj časa ustavita medsebojne spore, Amis pa se je odpovedal tudi 56,8 milijona evrov visoki tožbi.
Zadevi nista povezani. Telekom se je takrat res priglasil v stečajnem postopku, a je bil ta kasneje umaknjen in tukaj se je zgodba tudi zaključila.
Ampak niso vztrajali. Lahko bi povsem sami vložili predlog za stečaj, saj jim T-2 dolguje več milijonov evrov.
Vse dolgove, ki jih izkazujejo, smo prerekali.
Prerekate tudi dolgove do Gratela.
V delu, ki je sporen, kot tudi proti Telekomu, in sicer zaradi omejevanja konkurence.
Da ne bi Gratelu prekipelo in bi vložil izvršbo ali celo predlog za stečaj T-2. Smart Comu ste namreč dolžni nekaj, Gratelu pa več deset milijonov evrov.
Glede Gratela bo treba poiskati več rešitev in v več smereh.
Je rešitev prodaja in priliv svežih sredstev s strani novega lastnika? Vaš lastnik Zvon Ena Holding se je namreč znašel v finančnih škripcih, posledično pa je presahnilo financiranje. Še tista posojila, ki vam jih je odobril, pretvarja v lastniške deleže, nikakor pa ne more zagotoviti novih.
Rešitev so vsekakor dodatni finančni viri. To so lahko lastniški ali dolžniški viri, lahko pa tudi konverzije terjatev oziroma kaj drugega.
Na vidiku ni niti pomoči bank.
To je stvar poslovnega načrta T-2 in koga z njim prepričaš, novega lastnika, banko, lahko tudi Gratel in preostale upnike.
Koliko izgube ustvarite na mesec?
T-2 že ustvarja pozitiven denarni tok, a za tem ostajajo še obresti in amortizacija, čeprav slednja ne pomeni denarnega odliva, ampak le bilančno postavko. Če smo leto 2009 končali s 23 milijoni evrov izgube, jo bomo letos pomembno zmanjšali, ne bomo pa še ustvarili dobička iz poslovanja, saj investicija v omrežje še ni zaključena. T-2 je investicijski projekt, ki potrebuje svoj čas, da začne prinašati dobiček in s tem dividendo za lastnika.
Je torej umestna domneva, da si denar, ki ga izgubljate, priskrbite z odlašanjem plačil dobaviteljem?
Z denarnim tokom pokrivamo tekoče stroške, a se je v preteklosti nabralo nekaj dolgov, ki pa jih skušamo poravnati z dogovori, ustreznimi reprogrami in načrti poplačil. S Smart Comom smo te zadeve konec lanskega leta tudi rešili, eden od teh upnikov je tudi Gratel. Vseeno ga bo teže pokrivati iz rednih prilivov, ampak bo treba poiskati druge vire, lastniške in/ali dolžniške.
Kaj je bolje: da vas kupi finančni sklad, ki bi prinesel svež kapital, ali močan operater, ki bi vam omogočil bolj agresiven nastop proti Telekomu?
Za T-2 je bistveno, da normalno posluje naprej, se razvija in dokonča omrežje. Ali bo Zvon svoj delež prodal ali pa investitorju dopustil zgolj vlaganje v podjetje, bo znano že v kratkem, ko bodo na mizi tudi zavezujoče ponudbe.
Dokončati omrežje?
Optično in mobilno omrežje. Vsekakor se bomo osredotočili na optiko, ki je v večjem delu gradbeno zaključena, a ni položenih vseh kablov. Tako bi lahko del zmogljivosti ocenili kot mrtvo investicijo, glede na to, da nam je zmanjkalo investicijskih sredstev. Zato se moramo potruditi, da investicijo končamo in potem priklopimo nove stranke.
Kje na tej poti pa ste?
Smo pri 80 do 85 odstotkih. Pričakujemo, da bomo še letos prišli do konca.
Ste že presegli kritično maso uporabnikov? Je projekt rentabilen?
Ne ustvarjamo še dobička iz poslovanja, ki bi ga lahko namenili delitvi, za tekoče poslovanje pa bi moralo zadostovati.
Kaj bi prihod tujega operaterja, na primer Deutsche Telekoma, pomenil za vaše uporabnike?
Popolnoma nič negativnega. T-2 bi postal še močnejši, kot je, ne bi pa to pomenilo kakšnega poslabšanja za uporabnike. Daleč od tega. Lahko bi ponudili dodatne storitve, čeprav T-2 že sedaj ponuja storitve, ki so najcenejše in najbolj kakovostne.
Če bi prišel tuji operater, mu najbrž ne bi bilo v interesu, da še nekaj let ustvarja visoko izgubo, temveč bi se odločil, da zviša cene.
Mislim, da ne. Vsak alternativni operater, tudi drugod po Evropi, lahko stranke pridobiva le z bolj kakovostno in cenejšo ponudbo. Če špekulirava, bi dvig cen na raven preostalih operaterjev (predvsem nacionalnega) pomenil, da bi se prihod novih uporabnikov upočasnil, če ne bi hkrati ponudili dodatnih storitev.
Če ste res najcenejši, zakaj ljudje množično ne prehajajo k T-2?
Navada je železna srajca. Ko imaš več let operaterja, s katerim si bolj ali manj zadovoljen, se težko odločiš za spremembo. Navsezadnje, Telekom je na trgu 50 let, mi pa pet let.
Na čelu T-2 ste od konca novembra in ste si verjetno že ustvarili sliko o slovenskem trgu telekomunikacij. Lahko zasebni operater, resda v lasti cerkve, parira državnemu Telekomu?
Ključna je regulacija. Razmere na našem trgu alternativnim operaterjem omogočajo, da dosegajo dobre rezultate, kar dokazuje tudi naša statistika. Boljša regulacija bi pomenila še boljše rezultate, boljše in širše storitve za uporabnike. Vseeno pa imamo alternativni operaterji, tudi drugod po Evropi, nekoliko odklonilni odnos do regulatorjev, saj tudi v okviru ECTE ocenjujemo, da bi lahko storili več za konkurenco na trgu.
Tu bi poudaril menjavo direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki se je bržkone po naključju zgodila nekaj dni po vašem prihodu v T-2. Je za vas bolje sedaj, ko regulatorja vodi Dušan Schuster, ali prej, ko ga je vodil Tomaž Simonič?
Dela agencije pod prejšnjim direktorjem ne poznam, so pa naše izkušnje take, kot smo jih večkrat javno predstavili. Čeprav je razreševanje naročniških vprašanj in razmerij potekalo solidno in korektno, pa je Slovenija zaradi svoje majhnosti soočena z veliko težavo - med bivšim monopolistom in agencijo prihaja do precejšnje fluktuacije kadrov. Šele sedaj, s prihodom T-2 in preostalih alternativnih operaterjev, se ta baza kadrov širi in se bo povečeval tudi prehod med temi operaterji in agencijo, kar bo brez dvoma še okrepilo neodvisnost agencije.
Po drugi strani imam občutek, da novi direktor regulatorja še čaka, da vidi, kako se bo razvijalo stanje na trgu, zamuja s poročili, stališči.
Je bil Simonič po vaše zamenjan zaradi napovedanih ukrepov v zvezi z razvezavo optične zanke, ki bi škodovali Telekomu?
To so špekulacije, ki pa jih v strokovnih krogih nisem slišal oziroma zasledil.
Glede na to, da nova evropska komisija s komisarko na čelu goreče zagovarja odprtje omrežij, bo moral Apek tudi na tem področju sprejeti določene odločitve. Ali bo šlo v smeri, ki jo je zastavil prejšnji direktor, težko povem, bo pa tudi v Sloveniji slej kot prej prišlo do odprtja optičnih omrežij, saj se bomo za to odločili operaterji sami.
To že, ampak pod kakšnimi pogoji?
Pogoji so ključni in teh komisija ne delegira. Seveda morajo biti konkurenčni in nediskriminatorni za operaterje.
Toda agencija je novembra že objavila odgovore na pridobljena mnenja za analizo trga, a je prav tedaj prišlo do sodbe upravnega sodišča in posledično do Simoničeve zamenjave. Bi vam koristila ureditev tega, kar je Simonič že skoraj v celoti zastavil?
Precej manj kot preostalim operaterjem, saj ima T-2 precej svojega optičnega omrežja, precej več, kot ga ima Telekom. Bi pa z odprtjem Telekomovega omrežja, seveda pod ugodnimi pogoji, bi alternativni operaterji prišli do še ene možnosti za pridobivanje prihodkov in strank.
Kaj pa storitve mobilne telefonije. Niste ravno prodrli na trg. So bila večdesetmilijonska vlaganja sploh smiselna?
Vlaganja v gradnjo mobilnega omrežja so bila izvedena, to je dejstvo, tudi T-2 pa ima v srednjeročni strategiji za cilj delovanje na lastnem omrežju. Tam, kjer imamo lastne bazne postaje, imamo svoj signal, drugje pa gostujemo na Mobitelovem omrežju. In to nam povzroča določene stroške. Prihodki na uporabnika sicer pokrijejo stroške, a rezultat nekoliko poslabša amortizacija. Seveda vsak nov naročnik pomeni boljši rezultat.
Koliko prebivalstva pa pokrivate?
Z nacionalnim gostovanjem pokrivamo enak odstotek prebivalstva kot Mobitel, svoje bazne postaje pa imamo postavljene bolj v urbanih središčih, tako da z lastnim signalom pokrivamo 30 odstotkov prebivalstva.
Ste kdaj razmišljali, da bi se povezali s kakšnim drugim operaterjem na trgu, na primer s Simobilom?
O tem zelo veliko razmišljamo.
Ste pomislili, da bi združili omrežje, ker ni ravno smiselno, da imamo štiri različna omrežja? Najbrž tudi vam ni v interesu, da vlagate desetine milijonov evrov v gradnjo omrežja, če pa bi lahko uporabljali omrežje nekoga drugega.
Zaradi gospodarske in finančne krize je scenarijev, ki so na mizi oziroma jih preigravamo, res veliko. Bistveno več kot pred krizo, ko se je postavljal investicijski model T-2. V katero smer bomo šli oziroma katera je najboljša, pa je še prezgodaj govoriti, saj še sam ne vem.
Res pa je povsem legitimno in zelo resno vprašanje, ali je v Sloveniji sploh smiselno imeti štiri mobilna omrežja.
Vendarle opažamo neki drug trend. Če pred dvema letoma ni bilo pomembno, da dobite različne račune, enega od ponudnika interneta, drugega od Telekoma Slovenije, pa od mobilnega operaterja, je to vprašanje sedaj v času krize postalo zelo pomembno za slovenske uporabnike. Precej bolj popularni so paketi, edini ponujamo četverček T4, saj je uporabnikom všeč, da dobijo eno položnico, všeč jim je tudi, da je ta racionalna. Uporabniki so se začeli koncentrirati na enega operaterja, kjer dobijo celovito ponudbo in postajajo racionalni.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042355589
Ne nisem. Programe, ki jih ne gledam vržem na konec programske sheme in jih ponavadi nikoli ne dosežem.
Sej znaš uredit programsko shemo, ne? Ful koristno.
očitno so imeli na Gratelu dobre inštruktorje za prodajo megle in zavlačevanja...
vir.finance.si
Krč ima novo desno roko- Jureta Valjavca
Finance 81/2010
29.4.10 00:01
Vodenje Gratela po pol leta od Darka Jakofčiča prevzema Jure Valjavec
Novi direktor Gratela , ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, je od 16. aprila Jure Valjavec, je zapisano v javno dostopnih bazah. Na tem mestu je nasledil Darka Jakofčiča, ki tudi po tem ostaja v ekipi.
To je že druga zamenjava na Gratelu v zadnjega pol leta. Najprej je lani oktobra odšel Drago Štrafela - uradnega razloga za razrešitev na Gratelu niso navedli, neuradno pa je Štrafelo odnesel prenos služnostne pravice na optičnem omrežju z Gratela na T-2 , ki je ta hip na sodišču -, zdaj pa še Jakofčič.
"Jakofčič je samo vskočil. Že od vsega začetka je bil mišljen kot začasna rešitev, dokler ne najdemo primernega novega človeka. In zdaj smo ga - Jureta Valjavca. Jakofčič kljub temu ostaja med nami, poleg tega bo še vodil drugo Krčevo podjetje Garnol," so nam razložili v Gratelu. Za pojasnilo, recimo od kod se poznata z Valjavcem, smo želeli prositi tudi Krča, vendar se na naše klice in kratka sporočila ni odzval.
Od Falcona do optike
In kdo je Valjavec? Javnosti je bolj ali manj neznan, saj ga je bilo do zdaj mogoče zaslediti le v GIO. Valjavec je namreč nekdanji član uprave matičnega podjetja GIO in nekdanji direktor hčerinske družbe GIO Poslovna aviacija . Spomnimo, GIO Poslovna aviacija je kandidirala za najem vladnega letala falcon. Po besedah naših sogovornikov je Valjavec v GIO prišel ob pomoči nekdaj vladne NSi. "Očitno Krč pričakuje, da se bo Valjavec, glede na ozadje oziroma podporo, laže dogovoril s cerkvenim T-2," končujejo naši viri.
Odziv T-2
Pa T-2, za katerega Gratel gradi optično omrežje, bolj kot to pa je zadnje čase aktualen njihov spor, kdo je v resnici dolžan komu, Gratel T-2 ali obrnjeno? "Uradno o zamenjavi v vodstvu še nismo bili obveščeni, tako je ne moremo komentirati. Poudariti pa bi želeli, da naša pogajanja z Gratelom potekajo s prokuristom (to je Jurij Krč, op. a.), tako da se bodo ta nemoteno nadaljevala. Sicer pa tudi z novim vodstvom pričakujemo korektno sodelovanje," upajo v T-2
vir.finance.si
Krč ima novo desno roko- Jureta Valjavca
Finance 81/2010
29.4.10 00:01
Vodenje Gratela po pol leta od Darka Jakofčiča prevzema Jure Valjavec
Novi direktor Gratela , ki je v lasti petega najbogatejšega Slovenca Jurija Krča, je od 16. aprila Jure Valjavec, je zapisano v javno dostopnih bazah. Na tem mestu je nasledil Darka Jakofčiča, ki tudi po tem ostaja v ekipi.
To je že druga zamenjava na Gratelu v zadnjega pol leta. Najprej je lani oktobra odšel Drago Štrafela - uradnega razloga za razrešitev na Gratelu niso navedli, neuradno pa je Štrafelo odnesel prenos služnostne pravice na optičnem omrežju z Gratela na T-2 , ki je ta hip na sodišču -, zdaj pa še Jakofčič.
"Jakofčič je samo vskočil. Že od vsega začetka je bil mišljen kot začasna rešitev, dokler ne najdemo primernega novega človeka. In zdaj smo ga - Jureta Valjavca. Jakofčič kljub temu ostaja med nami, poleg tega bo še vodil drugo Krčevo podjetje Garnol," so nam razložili v Gratelu. Za pojasnilo, recimo od kod se poznata z Valjavcem, smo želeli prositi tudi Krča, vendar se na naše klice in kratka sporočila ni odzval.
Od Falcona do optike
In kdo je Valjavec? Javnosti je bolj ali manj neznan, saj ga je bilo do zdaj mogoče zaslediti le v GIO. Valjavec je namreč nekdanji član uprave matičnega podjetja GIO in nekdanji direktor hčerinske družbe GIO Poslovna aviacija . Spomnimo, GIO Poslovna aviacija je kandidirala za najem vladnega letala falcon. Po besedah naših sogovornikov je Valjavec v GIO prišel ob pomoči nekdaj vladne NSi. "Očitno Krč pričakuje, da se bo Valjavec, glede na ozadje oziroma podporo, laže dogovoril s cerkvenim T-2," končujejo naši viri.
Odziv T-2
Pa T-2, za katerega Gratel gradi optično omrežje, bolj kot to pa je zadnje čase aktualen njihov spor, kdo je v resnici dolžan komu, Gratel T-2 ali obrnjeno? "Uradno o zamenjavi v vodstvu še nismo bili obveščeni, tako je ne moremo komentirati. Poudariti pa bi želeli, da naša pogajanja z Gratelom potekajo s prokuristom (to je Jurij Krč, op. a.), tako da se bodo ta nemoteno nadaljevala. Sicer pa tudi z novim vodstvom pričakujemo korektno sodelovanje," upajo v T-2
Podobne teme
