Moja izkušnja z angleško prijaznostjo je naslednja. Pri družini sem preživela 6 mesecev in moram reči, da mi je bilo nekaj prvih dni bivanja pri njih res čudnih, saj so me stalano spraševali če sem OK ... Seveda se je to nadaljevala tudi kasneje, a sem se tega navadila in ugotovila v čem je fora. Fora tega spraševanja ni v tem, da bi oni zares hoteli vedeti, če si OK, ali če si se imel fajn ... ampak to sprašujejo čist in zgol iz neke prisiljene vljudnosti. V resnici jih to sploh ne zanima in je to samo krinka. Rcimo v pol leta me razen teh vljudnostnih vprašanj niso vprašali nič o meni, o Sloveniji, o moji družini, o mojih hobijih, prijateljih ... nič, ama baš ništa nič. Za njih sem bila samo številka, 17 au-pair v njihovi hiši.
Tudi s "pristnimi" Angleži je bilo nemogoče navezati stike. Z ostalimi tujci brez problema, a z Angleži pa se ni dalo. Imajo neko blokado pred tujci. Saj po eni strani jih razumem, ker se čutijo ogrožene, tako kot se počutim ogroženo jaz na domačem terenu, ko mi je čez noč postal sosed Romun. Jaz tudi, roko na srece tega ne maram. Sama sem mišljenja, da se kulture med sabo ne smejo preveč mešati, še najbolj pa me pri vsem tem moti, da ti priseljenci "vsiljujejo" svoje navade, verska prepričanja (zgradnja džamije), način oblačenja in podobno.
Da se vrnem še malo an Angleže. Ena stvar, ki mi je bila pri njih pa zelo všeč je bila ta, da se niso brigali oz. se niso vtikali v druge oz. sosede. Sicer smo se lepo pozdravili a kaj več od tega ni bilo. Noben ne ve kdo si, kako ti je ime, kaj počneš, kakšen avto voziš, koliko denarja imaš, kakšne gate si zjutraj oblekel, kaj si imel za malico ... Mogoče je bilo tako stanje samo med temi bogataši, kjer sem se jaz nahajala, ampak to mi je bilo pa res všeč.
Še besedo o Angleških primitivcih. Ja tudi Anglija jih ima, ponavadi izgledajo rdeči v glavo, bledolični in pegasti.
Kot šoferji pa so Angleži zelo vljudni. Ko prižgeš žmigavec, se takoj naredi luknja, da se lahko vključiš v promet. Razen za pešce pa nimajo milosti, v tem primeru pa pešec ni car in moraš biti malo bol previden pri prečkanju ceste.
Tudi s "pristnimi" Angleži je bilo nemogoče navezati stike. Z ostalimi tujci brez problema, a z Angleži pa se ni dalo. Imajo neko blokado pred tujci. Saj po eni strani jih razumem, ker se čutijo ogrožene, tako kot se počutim ogroženo jaz na domačem terenu, ko mi je čez noč postal sosed Romun. Jaz tudi, roko na srece tega ne maram. Sama sem mišljenja, da se kulture med sabo ne smejo preveč mešati, še najbolj pa me pri vsem tem moti, da ti priseljenci "vsiljujejo" svoje navade, verska prepričanja (zgradnja džamije), način oblačenja in podobno.
Da se vrnem še malo an Angleže. Ena stvar, ki mi je bila pri njih pa zelo všeč je bila ta, da se niso brigali oz. se niso vtikali v druge oz. sosede. Sicer smo se lepo pozdravili a kaj več od tega ni bilo. Noben ne ve kdo si, kako ti je ime, kaj počneš, kakšen avto voziš, koliko denarja imaš, kakšne gate si zjutraj oblekel, kaj si imel za malico ... Mogoče je bilo tako stanje samo med temi bogataši, kjer sem se jaz nahajala, ampak to mi je bilo pa res všeč.
Še besedo o Angleških primitivcih. Ja tudi Anglija jih ima, ponavadi izgledajo rdeči v glavo, bledolični in pegasti.
Kot šoferji pa so Angleži zelo vljudni. Ko prižgeš žmigavec, se takoj naredi luknja, da se lahko vključiš v promet. Razen za pešce pa nimajo milosti, v tem primeru pa pešec ni car in moraš biti malo bol previden pri prečkanju ceste.
Nazadnje urejeno:
