Nastavitev mletja ki je neposredno odvisna od VELIKOSTI in celo VLAŽNOSTI zrnja je ponavadi največji "problem" pri efektivnosti. Ostali parametri sladu niso tako pomembni kot bi človek pričakoval. Osnovni sladi (za vrste piva ki jih imajo v večini) imajo vsi po vrsti dovolj encimske moči za pretvorbo, tako da je samo pomembno kako čimbolj sladkor ki nastane izprat iz sladu.
Za izpiranje sladu je pa najbolj pomembna velikost delcev mletega zrnja ... bolj je zmleto (manjši so delci) lepše se izpeire. Tu govorimo o 20% razlike v efektivnosti ki jo naredi samo položaj valčka. Če zmelješ v moko bo najbrž efektivnost blizu 100%, vsekakor pa nad 95% .. če melješ tako da ravno zdrobi oz. ostane vmes še kakšno zrnje celo bo pa efektivnost 60% ali manj.
Če se sedaj uporablja drug tip ječmena ( v EU so trenutno popularne ene 3 sorte, kje je 1 precej dominantna) je velikost zrnja lahko malo večja/manjša in stopnja mletja se spremeni. Ne sedaj veliko, ampak se zna poznat tam do 5%. Tu nimaš kaj, lahko premikaš valjčke (po mikronih) ali pa pustiš kot je in se sprijazniš. Poleg sorte je dejavnik tudi letina in lokacija, tako da ima lahko slad iz ječmena ene letine drugačno velikost zrnj kot slad z druge letine, isto velja za lokacijo (na severu evrope ali pa nekje na vzhodu ni enakih pogojev rasti). Vse te podatke dobijo profi uporabniki (velike pivovarne) na tehničnih listih za vsak batch sladu posebej in tako lahko prilagodijo ostale parametre da je izplen vedno enak.
Če je vreča sladu odprta dalj časa v vlažnem prostoru lahko vleče nase vlago .. to pomeni da ista količina sladu tehta kar naenkrat več oz. imaš na isto maso manj "uporabnega" sladu. Enako je lahko obratno če imaš ječmen kje na suhem in toplem in se dodatno izsuši. Nihanja so par decimalk pri % vlage, ampak se zna poznat. In vlaga se pozna tudi pri mletju, % ali dva več/manj pride ven totalno druga stvar.
