singularity is near...no, no, is HERE

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Skratka razen unega čudnega rusa, ki je rešil par največjih matematičnih problemov zadnjega tisočletja se ne spomnem enega revolucionarenga (kaj šele uporabnega) izuma tega/prejšnjega desetletja!

Klikni za razširitev

Saj, koliko pa misliš, da je revolucionarnih izumov v zgodovini? Če se omejimo na industrijsko dobo: parni stroj, motor z notranjim izgorevanjem (pa še ta je bolj nadgradnja parnega), pridobivanje električne energije, radijsko valovanje, cepljenje atoma, tranzistor, laser. In se neha.

Ne vem, kakšen revolucionaren izum pričakuješ, ampak take velike reči ne prihajajo ven ravno vsako desetletje

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Filozofija je poizkus ljudi, ki (večinoma) nimajo pojma, kako narava deluje na mikro-nivoju, da bi pojasnili, kako deluje na makronivoju. Ljudje smo pač inteligentna bitja in z dolgotrajnim opazovanjem bo tudi znanstveno neizobražen človek prišel do nekih (pravilnih) zaključkov. Če dovolj časa gledaš jabolka, ki padajo z drevesa, boš kmalu ugotovil osnovne posledice gravitacije in jih znal tudi pravilno predvidevat. Ampak za dejansko razumevanje rabiš pa Newtona.


Filozofija ni nič drugega kot opazovanje življenja. Šele znanost je tista, ki ga poizkuša razumeti in nenazadnje tudi spreminjati.

Klikni za razširitev

To, da "imas Newtona", ni, kar se razumevanja gravitacije tice, popolnoma nic vec kot opis in predvidevanje njenih posledic. Fizika, kot tudi bolj ali manj vsa ostala znanost -pa ne le naravoslovna - ni nic vec kot to.

S tem se žal ne morem strinjati. Moje mnenje je, da znanost enako zavzeto išče (in tudi odkriva) odgovore na vprašanja zakaj in na vprašanja kako.

RE: alexx_
Tega, da je ta knjiga obvezno gradivo pri predmetu filozofija v srednjih šolah, nisem vedel... Na moji gimnaziji smo večinoma delali z raznimi strokovnimi članki.
Na vprašanje sem že nekajkrat odgovoril.


RE: Jernej
Z debato bi morala zaključiti že na točki, ko si dejal sledeče "V znanosti ni prostora za filozofijo, še manj pa za filozofiranje. " S tem si dejansko dokazal, da kljub temu, da sam o sebi meniš, da si (izredno) izobražen, da v resnici na stvari gledaš precej ozkogledno. Vse to glede na to, da ta forum prebiram že kar lep čas, in ponavadi sodeluješ v bolj resnih debatah.

Diskusija ni mogoča če nekdo pozna samo en del tematike o kateri se razpravlja. Ti vse skupaj "argumentiraš" s tem, da jaz nimam pojma o naravoslovju, a ne vem od kod ti ta zaključek. Mene osebno zanima preveč stvari, tako družboslovnih kot naravoslovnih, žal je edina ovira čas.

Ti vse skupaj zavračaš a priori (vnaprej, neodvisno od izkustva, predizkustveno) in imaš do tega vso pravico. Nimaš pa pravice potem drugače misleče označiti za naivne...
Me pa zanima kaj potem meniš o pravu - tu predvsem mislim teorijo prava, kjer obstaja močna korelacija z moralo, etiko. Po prejšnjih navedba potem tudi pravo ni znanost?

Ljudi, ki v tretjem tisočletju zaradi nekega notranjega sistema verovanja zavračajo ugotovitve znanosti, ki so v nasprotju s tem verovanjem, BOM označil kot naivne. Ne samo kot naivne, temveč neumne, neprilagojene in zaostale. Shizofrenoidne zablode pač, ko so ljudje nesposobni prilagoditi svoje dojemanje realnosti - in začnejo zavračati prav to realnost.

V razvitem svetu je vsak deležen konkretne osnovne izobrazbe, informacije so na dosegu roke (oziroma tipkovnice) in o ljudeh, ki svojih prepričanj pod težo objektivnih dokazov ne premaknejo niti za milimeter, enostavno ne morem jemati resno. Znanost, na drugi strani, ima spremembe vgrajene v svojih temeljih. Ko in če pridejo na dan nove teorije in novi dokazi - se bo mnenje spremenilo.

Pokaži mi nove objektivne dokaze in svoje mnenje bom čez noč obrnil za 180 stopinj, če bo potrebno. Again - kje je tvoja žoga (iz stripa)? Mi jo lahko pokažeš?



Apriori zavračam samo stvari, ki so povezane z vero. Preteklost me je dobro naučila, da se še nobena njihova zabloda ni izkazala za resnično in zdi se mi škoda mojega časa, da bi sploh razmišljal o tem. Če bodo dejansko našli nekaj oprijemljivega, bodo to dokazali in s tem dobili tudi mojo pozornost. Oprosti, ampak nisem toliko naiven, da bi za ves faith-based hokus pokus na tem svetu rekel: "uh, kaj pa če je vse res". Si ti?


Glede prava, morale in etike. Kot sem že dostikrat omenil, se ljudje blazno radi ukvarjajo sami s sabo in dajejo tem interakcijam blazno velik pomen. Vse zgoraj našteto je posledica določenih vzgibov, ki so zapisani v genomu na eni strani, ter socialnih interakcij in težnje k učinkovitemu življenju v skupnosti na drugi strani. Verjamem, da so posledice tega kompleksne in daljnosežne ter da marsikdo posveti svoje življenje raziskovanju le teh. Ne spremeni pa to dejstva, da njihov izvor ni nič "svetega" ali "paranormalnega". Ne trdim, da to ni prava znanost - je pa močno specializirana znanost.

Ideja, da pa boš s preiskovanjem takšnih stvari prišel do nekih odgovorov na fundamentalna vprašanja - je absurdna. To je tako kot da bi želel iz svinca narediti zlato.

Ljudje smo produkt evolucije in odgovori na vprašanja o našem izvoru ležijo v biologiji. Ne pa v družboslovnih vedah.

Lahko das kak primer?

Če vse nase zavedanje in misljenje razlagas samo s kemijo in biologijo, to nikakor ni odgovor na vprasanje zakaj. Če zavračaš vse druge pristope k temu, teoretično enacis cloveka, ki se s tabo ne strinja z nekom, ki ima sum na srcu ali pa se je rodil brez noge.

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:
Ljudi, ki v tretjem tisočletju zaradi nekega notranjega sistema verovanja zavračajo ugotovitve znanosti, ki so v nasprotju s tem verovanjem, BOM označil kot naivne. Ne samo kot naivne, temveč neumne, neprilagojene in zaostale. Shizofrenoidne zablode pač, ko so ljudje nesposobni prilagoditi svoje dojemanje realnosti - in začnejo zavračati prav to realnost.

V razvitem svetu je vsak deležen konkretne osnovne izobrazbe, informacije so na dosegu roke (oziroma tipkovnice) in o ljudeh, ki svojih prepričanj pod težo objektivnih dokazov ne premaknejo niti za milimeter, enostavno ne morem jemati resno. Znanost, na drugi strani, ima spremembe vgrajene v svojih temeljih. Ko in če pridejo na dan nove teorije in novi dokazi - se bo mnenje spremenilo.

Klikni za razširitev

Se povsem strinjam. Na bruhanje mi gre, ko slišim, kaj delajo v USandA, npr. ko v določenih šolah ne poučujejo evolucije, ker tako zahtevajo starši otrok. To kar delajo ti ljudje ni vera, ampak posledica pranja možganov - manipuliranosti - nerazsvetljena religioznost. Taki ljudje bi bili v muslimanskem svetu mučenci in bi bili pripravljeni storiti vse kar bi jim bilo rečeno s strani verskih voditeljev. (Muslimanski mučenci, budistični mučenci, krščanski mučenci, hindujski mučenci - vsi posledica pranja možganov).
Religija dejansko je opij ljudstva (Karl Marx), to pa zato, ker res zelo malo ljudi začne razmišljati s svojo glavo, s širokim pogledom na svet, večina pa dela po prej opisanem pogojnem refleksu.
Vprašanje je kakšen bi izgledal svet, če verske, politične itd. manipuliranosti ne bi bilo...

"Moja žoga" je to, kar se trudim razložiti že ves čas. Matematija in vse ostale vede poskušajo z neko teorijo razložiti vse, kar se dogaja v življenju, postavijo nek okvir s katerim nato poskušajo razložiti in opisati dogajanje. Za tisto kar je izvzeto, bo nekdo rekel da tam ni nič. Menim pa, da jim to uspe le delno in da pač tega v popolnosti ni moč storiti. Za primer lahko vzameš prostor 10E-9 pa do 10E9 metrov, ki si ga prej omenjal. To je postavljanja "antropogena meja", okvir... Ne zajema VSEGA. Za primer: Šele nekaj let nazaj so mislili da je osnovni gradnik atom (oz. deli iz katerih atom sestoji - eletkroni, jedro, protoni, nevtroni, orbitale itd.), potem pa so odkrili kvarke, ki so še neprimerno manjši od teh gradnikov (manjši celo od fotonov - foton svetlobe tj. svetlobna energija, foton je neprimerno manjši kot elektron) - kje se potem mikrokozmos konča in kakšen vpliv ima na naše življenje?

P.S. vse najboljše

Se strinjam... antropogena meja niti pod razno ne zajema vsega, temveč zelo mali košček. Ampak to sploh ni point!


Človek je produkt evolucije, right? Če se tu ne strinjamo... je bolje, da kar nehamo, ker mi bo šlo preveč na smeh. Evolucija je počasen napredujoč proces in posledica nekih random dogodkov. Od enoceličnih organizmov, preko opic do človeka. Torej je človek eno stopnjo naprej od človeku podobnih opic.

Posledično nikakor ni razumljivo, zakaj bi evolucija pri človeku šla izven antropogene meje (niti ni jasno, kako bi sploh šla), da bi mu dala njegovo "dušo". Torej posledično lahko sklepamo, da se da na nivoju človeka in človeštva na sploh vse razložiti na tej velikostni skali.

In na tem področju enostavno ni več fundamentalnih neznank. Ni neke nove materije, novih sil, globokih skrivnosti - popolnoma VSE dosežke na področju biokemije v zadnjem času se da razložiti znotraj obstoječega modela. Še kvantne mehanike ne potrebuješ nikjer. Od kod torej ideja, da na ljudi kakorkoli vplivajo "sile" zunaj meja, ki sem jih okvirno začrtal?

To je moj point. Pri človeku je zaenkrat edini preostali problem - kompleksnost. Trojica DNA - 3D struktura proteinov - ustroj možganov. Prva je že praktično rešena, drugi dve sta še v povojih. Ko bodo računalniki dovolj napredovali, bo zmanjkalo neznank na nivoju človeka in vera bo končno lahko romala tja, kamor spada - na smetišče zgodovine in za posmeh (kot se danes smejimo npr. geocentrizmu) prihodnjim generacijam.

Zakaj ... To je samo še en lep primer človeškega egoizma in neizmerna želja po tem, da bi dal svojemu obstoju nek globlji pomen.


Ali se je tako težko (ja, vem da se je) zadovoljiti z odgovorom - "It's all random."? Zakaj ne moreš uživati v občudovanju neskončnih naključnih dogodkov v teh nekaj milijardah let od začetka Vesolja, ki so pripeljali do tega, da imaš ti sposobnost razmišljati o teh istih vprašanjih?


Človek, ki ne zna razmišljati racionalno in logično (beri - v določene stvari enostavno verjame), je po definiciji na nek način prizadet. Dokler je zabloda majhna ali "mainstream", mu pač rečemo vernik in je to družbeno sprejemljivo (svoje otroke poliva z mrzlo vodo, potiho se pogovarja z nekim namišljenim bitjem in kljub temu, da verjame v posmrtno življenje, paradoksalno občuti žalost ob smrti sočloveka). Ko pa enkrat prestopi rubikon in začne omenjati Elvisa - je pa shizofreničen. Dejansko pa ni nobene razlike, razen v globini zablode in v količini realnosti, ki jo še dojema.