Lepo pozdravljeni!
Zanima me vaše iskreno mnenje-ampak resnično iskreno!
Pred dvemi leti sem na morju spoznala čudovitega gospoda in se z njim sprijateljila.
Lahko povem da je tisto obdobje bilo najtežje v mojem življenju.Ločitev od partnerja me je spravila na kolena-fizično,psihično in finančno.Ta duša od človeka me je spet spravil na noge-takšne pozornosti in nesebičnosti še nisem nikoli bila deležna.Pomagal mi je na vseh področjih in kot pravi kavalir ni nikoli prosil za kakšno poplačilo ali protivslugo-nikoli!
Še vedno se druživa in še vedno mi stoji ob strani,tudi ko ga ne prosim za pomoč.Meni je že nerodno od te silne pomoči saj se že počutim kot parazit in ne vem kako naj se oddolžim?Vse potice,kosila in butelke ki sem mu podarila ne odtehtajo niti desetinke tistega kar je on storil za mene!
Zadnje čase resnično razmišljam da bi mu se zahvalila s sexom?!
Tudi sam je večkrat namignil da bi si tega želel...malo za šalo-malo zares,saj sva oba sama.
Moram povedati da mi se,na žalost,sploh ne dopade in mi ni privlačen(še posebno ne kot partner za sex),razen tega je 13 let starejši in je že upokojen.
Vseeno razmišljam da bi mu se tako zahvalila...tudi iz usmiljenja,saj vem da je sam in da ni nikoli imel resne zveze-vsaj dokler ne najdem novega partnerja-ker nisem promiskuitetna!
Imam pa nekaj pomislekov in zadrškov.
Nikakor ne žeim izgubiti prijatelja,niti ga na kakšen način oškodovati ali ga užaliti.
Verjetno bi večina moških sprejela tako "zahvalo"z veseljem-čim večkrat...
Mene bolj zanima,zares iskreno,kaj bi si mislili o taki ženski?
Za lažje(iskrenejše) ocenjevanje postavite v mojo vlogo sebe,vašo sestro,partnerico(partnerja),hčerko(sina),mater.....
V naprej se zahvaljujem vsem za iskrena mnenja in konstruktivne nasvete!
Zanima me vaše iskreno mnenje-ampak resnično iskreno!
Pred dvemi leti sem na morju spoznala čudovitega gospoda in se z njim sprijateljila.
Lahko povem da je tisto obdobje bilo najtežje v mojem življenju.Ločitev od partnerja me je spravila na kolena-fizično,psihično in finančno.Ta duša od človeka me je spet spravil na noge-takšne pozornosti in nesebičnosti še nisem nikoli bila deležna.Pomagal mi je na vseh področjih in kot pravi kavalir ni nikoli prosil za kakšno poplačilo ali protivslugo-nikoli!
Še vedno se druživa in še vedno mi stoji ob strani,tudi ko ga ne prosim za pomoč.Meni je že nerodno od te silne pomoči saj se že počutim kot parazit in ne vem kako naj se oddolžim?Vse potice,kosila in butelke ki sem mu podarila ne odtehtajo niti desetinke tistega kar je on storil za mene!
Zadnje čase resnično razmišljam da bi mu se zahvalila s sexom?!
Tudi sam je večkrat namignil da bi si tega želel...malo za šalo-malo zares,saj sva oba sama.
Moram povedati da mi se,na žalost,sploh ne dopade in mi ni privlačen(še posebno ne kot partner za sex),razen tega je 13 let starejši in je že upokojen.
Vseeno razmišljam da bi mu se tako zahvalila...tudi iz usmiljenja,saj vem da je sam in da ni nikoli imel resne zveze-vsaj dokler ne najdem novega partnerja-ker nisem promiskuitetna!
Imam pa nekaj pomislekov in zadrškov.
Nikakor ne žeim izgubiti prijatelja,niti ga na kakšen način oškodovati ali ga užaliti.
Verjetno bi večina moških sprejela tako "zahvalo"z veseljem-čim večkrat...
Mene bolj zanima,zares iskreno,kaj bi si mislili o taki ženski?
Za lažje(iskrenejše) ocenjevanje postavite v mojo vlogo sebe,vašo sestro,partnerico(partnerja),hčerko(sina),mater.....
V naprej se zahvaljujem vsem za iskrena mnenja in konstruktivne nasvete!
?
