Sedaj si naredil filozofijo iz tega.
Ok. Bom pa drugače nakazal : se ti zdi primerno naslanjati se z nasmeščkom na ustih ob porazu sovražnika? Po 30 letih? So ti jajca uvenela da to nucaš?
Vedno filozofiram, to tko je
Sočustvujem z YU vojakom, ne sočustvujem z YU armijo, ki nas je napadla.
Pa da ti odgovorim na vprašanje - z veseljem se spominjam dni, ko se je naša država odločila za samostojnost, tisti, ki se pa s tem niso strinjali ter nas zaradi tega napadli z vojsko, po par dneh izgubili ter pobrali šila in kopita. Ni pa to neka potreba (že nasploh ne, zaradi morebitno uvelih jajc, lol, pa še manj), da bi se moral tega spominjati vsak dan, če se pa tega spomnim na dan državnosti pa se zaradi tega ne počutim prav nič slabo ali manj humano or whatever.