Hvala za odgovor. Se spomnem da smo o laktozi pisali, vendar ob iskanju nisem zasledil, kje jo kopujete (videl sem da prodajajo v lekarni, ma imajo majhne in drage količine).
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
KSZ.
Je kdo dobil že kakšen mrčeš v slad?
Včeraj sem spravljal domač slad v pakunge in sem dobil 3 mini (mrtve sicer) hroščke, po podrobnem pregledu in iskanju sem ugotovil da gre za črnega žitnega žužka oz. strokovno sitophilus granarius. Spada med najbolj pogostega škodljivca v žitih in tudi najbolj pogostega škodljivca za človeka nasploh. Po tujih pivovarskih forumih napisano gre očitno kar za pogostega spremljevalca piva in se za njega noben ne sekira preveč. Bojda se pogosto nahaja tudi v industrijskih sladih kamor pride v fazi transporta in skladiščenja. Če se ne namnoži pretirano na okus in pa kakovost sladu nima učinka, če pa se pojavi večja količina nadloge pa lahko zmanjša vrednost oh-ja (sladkorja in škroba) v sladu, torej dirketno vpliva na efektivnost pivovarstva, pri večjih sladiščih pa lahko povzroči tudi popoln kvar sladu zato ker ličinke povečujejo vlago v sladu kar doprinese k razvoju plesni oz. celo nevarnosti samovžiga.
Sem malce zacvikal ker imam poleg tega domačega sladu celo vrečo (25kg) ravno odpretega pilsner sladu!
Očitno je nadloga prišla iz ječmena (10kg pakunga za kokoši) tako da sem po hitrem postopku odnesel preostal ječmen ven iz hiše, domač slad je šel pa v zamrzovalnik (cca. 3 dni na -20C uspešno pobije tako hroščke kot jajčeca in ličinke v zrnju). Sicer tudi na splošno na nizkih temperaturah ta baraba ne uspeva dobro oz. se mu zelo podaljša reprodukcijski cikel, tako da shranjujete slad v čimbolj hladnem okolju. Sam ga imam žal na sobni temperaturi ker v kleti je (sploh poleti) malce preveč vlage pa še miši se občasno pojavijo.
Naslednje moje pivo bo pa inventurni stout = pospravljanje vseh odprtih vrečic z raznovrstnim sladom preden ga požre ta kur... rilčkar!
Je kdo dobil že kakšen mrčeš v slad?
Včeraj sem spravljal domač slad v pakunge in sem dobil 3 mini (mrtve sicer) hroščke, po podrobnem pregledu in iskanju sem ugotovil da gre za črnega žitnega žužka oz. strokovno sitophilus granarius. Spada med najbolj pogostega škodljivca v žitih in tudi najbolj pogostega škodljivca za človeka nasploh. Po tujih pivovarskih forumih napisano gre očitno kar za pogostega spremljevalca piva in se za njega noben ne sekira preveč. Bojda se pogosto nahaja tudi v industrijskih sladih kamor pride v fazi transporta in skladiščenja. Če se ne namnoži pretirano na okus in pa kakovost sladu nima učinka, če pa se pojavi večja količina nadloge pa lahko zmanjša vrednost oh-ja (sladkorja in škroba) v sladu, torej dirketno vpliva na efektivnost pivovarstva, pri večjih sladiščih pa lahko povzroči tudi popoln kvar sladu zato ker ličinke povečujejo vlago v sladu kar doprinese k razvoju plesni oz. celo nevarnosti samovžiga.
Sem malce zacvikal ker imam poleg tega domačega sladu celo vrečo (25kg) ravno odpretega pilsner sladu!
Očitno je nadloga prišla iz ječmena (10kg pakunga za kokoši) tako da sem po hitrem postopku odnesel preostal ječmen ven iz hiše, domač slad je šel pa v zamrzovalnik (cca. 3 dni na -20C uspešno pobije tako hroščke kot jajčeca in ličinke v zrnju). Sicer tudi na splošno na nizkih temperaturah ta baraba ne uspeva dobro oz. se mu zelo podaljša reprodukcijski cikel, tako da shranjujete slad v čimbolj hladnem okolju. Sam ga imam žal na sobni temperaturi ker v kleti je (sploh poleti) malce preveč vlage pa še miši se občasno pojavijo.
Naslednje moje pivo bo pa inventurni stout = pospravljanje vseh odprtih vrečic z raznovrstnim sladom preden ga požre ta kur... rilčkar!
KSZ
Moj prvi produkt: Eng. Traditional Bitter iz Muntons kita.
DME namesto sladkorja, kvasovke priložene (
)
fg 1015 - bi rekel preveč (slabe kvasovke? slaba aeracija? <--- tu imam rezerve
začetna 1048
V fermentatorju je odležal skupaj 19 dni.
Za karbonizacijo sem dodal 91 g dekstroze ( v 17l za končnih 17l) - batch priming s pretakanjem v polnilno posodo.
Včeraj sem po 1. tednu v steklenicah naredil prvi test. Najprej sem odprl steklenico, ki je bila napolnjena kot zadnja, kar je pomenilo, da ni bila do vrha, ampak 10 cm pod robom, tj. še pod vratnim delom. Lepo je pihnilo in tudi pokadilo se je. Ker so druge muce zavohale mleko, sem zatem odprl še dve steklenici (kot sem pred kratkim zapisal sem vse polnil do le 2 cm pod robom)...Tudi lepo, pokadilo se je sicer precej manj - mogoče je bilo nekoliko manj pene, a še vedno zadovoljivo. Je ta razlika v peni sploh možna zaradi različnih nivojev v posameznih steklenicah? Od same vzhičenosti obstaja verjetnost, da sem kozarce nalival pod različnimi koti. :S
Ali steklenice sedaj lahko postavim v klet (danes je 8. dan na sobni temperaturi), ali naj jih še malo zadržim?
Dosedanji potek je nad mojimi pričakovanji. Ves čas sem bil v strahu, da je šlo kaj narobe, ampak kot kaže je OK. Pivo je že sedaj zelo užitno, ima lep vonj, mogoče le malo dolgo ostane grenkoba v ustih. Ampak saj je bitter.
Še izgled...
Začetke sem 90% osvojil na tem forumu. Hvala.
Moj prvi produkt: Eng. Traditional Bitter iz Muntons kita.
DME namesto sladkorja, kvasovke priložene (
fg 1015 - bi rekel preveč (slabe kvasovke? slaba aeracija? <--- tu imam rezerve
začetna 1048
V fermentatorju je odležal skupaj 19 dni.
Za karbonizacijo sem dodal 91 g dekstroze ( v 17l za končnih 17l) - batch priming s pretakanjem v polnilno posodo.
Včeraj sem po 1. tednu v steklenicah naredil prvi test. Najprej sem odprl steklenico, ki je bila napolnjena kot zadnja, kar je pomenilo, da ni bila do vrha, ampak 10 cm pod robom, tj. še pod vratnim delom. Lepo je pihnilo in tudi pokadilo se je. Ker so druge muce zavohale mleko, sem zatem odprl še dve steklenici (kot sem pred kratkim zapisal sem vse polnil do le 2 cm pod robom)...Tudi lepo, pokadilo se je sicer precej manj - mogoče je bilo nekoliko manj pene, a še vedno zadovoljivo. Je ta razlika v peni sploh možna zaradi različnih nivojev v posameznih steklenicah? Od same vzhičenosti obstaja verjetnost, da sem kozarce nalival pod različnimi koti. :S
Ali steklenice sedaj lahko postavim v klet (danes je 8. dan na sobni temperaturi), ali naj jih še malo zadržim?
Dosedanji potek je nad mojimi pričakovanji. Ves čas sem bil v strahu, da je šlo kaj narobe, ampak kot kaže je OK. Pivo je že sedaj zelo užitno, ima lep vonj, mogoče le malo dolgo ostane grenkoba v ustih. Ampak saj je bitter.
Začetke sem 90% osvojil na tem forumu. Hvala.
Če ima pivo manj prostora v steklenicah imaš tudi bolj počasno karbonizacijo (se še ni porabil ves sladkor), tako da čez čas bi pomojem moralo vse prit na približno enak nivo pene. Glede na to da si imel v fermentorju relativno malo časa pusti steklenice vsaj 3 tedne na malce višji temperaturi.
Sicer pa čestitke, pa ne pozabi da moraš dat delat že nov batch!
Sicer pa čestitke, pa ne pozabi da moraš dat delat že nov batch!
Citat:
Uporabnik fristev pravi:
KSZ
Moj prvi produkt: Eng. Traditional Bitter iz Muntons kita.
DME namesto sladkorja, kvasovke priložene ()
fg 1015 - bi rekel preveč (slabe kvasovke? slaba aeracija? <--- tu imam rezerve
začetna 1048
V fermentatorju je odležal skupaj 19 dni.
Za karbonizacijo sem dodal 91 g dekstroze ( v 17l za končnih 17l) - batch priming s pretakanjem v polnilno posodo.
Včeraj sem po 1. tednu v steklenicah naredil prvi test. Najprej sem odprl steklenico, ki je bila napolnjena kot zadnja, kar je pomenilo, da ni bila do vrha, ampak 10 cm pod robom, tj. še pod vratnim delom. Lepo je pihnilo in tudi pokadilo se je. Ker so druge muce zavohale mleko, sem zatem odprl še dve steklenici (kot sem pred kratkim zapisal sem vse polnil do le 2 cm pod robom)...Tudi lepo, pokadilo se je sicer precej manj - mogoče je bilo nekoliko manj pene, a še vedno zadovoljivo. Je ta razlika v peni sploh možna zaradi različnih nivojev v posameznih steklenicah? Od same vzhičenosti obstaja verjetnost, da sem kozarce nalival pod različnimi koti. :S
Ali steklenice sedaj lahko postavim v klet (danes je 8. dan na sobni temperaturi), ali naj jih še malo zadržim?
Dosedanji potek je nad mojimi pričakovanji. Ves čas sem bil v strahu, da je šlo kaj narobe, ampak kot kaže je OK. Pivo je že sedaj zelo užitno, ima lep vonj, mogoče le malo dolgo ostane grenkoba v ustih. Ampak saj je bitter.Še izgled...
Začetke sem 90% osvojil na tem forumu. Hvala.
Naj te opozorim, da si pečen. Pivovarstvo te zasvoji.
Tisti filter odstrani kvas iz piva in torej direktno ni primerno za stekleničenje, če se uporabi manjšo filtracijo (večja prepustnost) ti pa spet ves kvas in tudi večino ostale svinjarije (beljakovine ipd.) pride v steklenice. Tako da optimalnega filtra ki bi pustil kvas in hkrati scistil ostalo ni.
Opcija seveda je da filtriraš in dodaš posebej manjšo količino kvasa, ali pa v primeru uporabe sodčkov in prisilne karbonizacije s co2jem.
Na splošno pa je tako da se z ostalimi dobrimi praksami lahko dobi tudi brez filtracije zadovoljivo čisto pivo, uporaba filtrov vpliva tudi na okus oz. se na filtru snovi ki ustvarjajo okus ustavijo. Tako da moje mnenje, filtracija v domačem pivovarstvu je brezveze, tudi najbolj kvalitetna piva na svetu so v "best" edicijah nefiltrirana.
Opcija seveda je da filtriraš in dodaš posebej manjšo količino kvasa, ali pa v primeru uporabe sodčkov in prisilne karbonizacije s co2jem.
Na splošno pa je tako da se z ostalimi dobrimi praksami lahko dobi tudi brez filtracije zadovoljivo čisto pivo, uporaba filtrov vpliva tudi na okus oz. se na filtru snovi ki ustvarjajo okus ustavijo. Tako da moje mnenje, filtracija v domačem pivovarstvu je brezveze, tudi najbolj kvalitetna piva na svetu so v "best" edicijah nefiltrirana.
Nimam izkušenj s filtrih. Za bistrost pive lahko uporabiš Irish Moss ali pa želatino. Želatina je živalskega izvora, tako da vegiterijanci ne bodo veseli
Eno vprašanje. Ima kdo mogoče še kakšno podobno grafiko kot je tale tu na linku? V mislih imam da bi ven prišlo kot stenski plakat
http://dailyinfographic.com/wp-content/uploads/2013/01/PopChartLab_VVMVOBeer_zoom2.jpg
http://dailyinfographic.com/wp-content/uploads/2013/01/PopChartLab_VVMVOBeer_zoom2.jpg
Zdravo!
Mene zanima ali kdo whirlpool-a, oz kako se najbolje resiti usedlin v loncu za kuhanje? Se mi zdi da zgubim tu kar dosti pivine. Uporabljam tudi auto sifon. Je bolje delati whirlpool po kuhanju ali po hlajenju? Tole mi je kar vsec....
Btw, kdo iz okolice Celja/ Zalca on ima cca 500g caramel sladu? Dam za pir
bi sel v hmezad ampak zaprto danes....
Mene zanima ali kdo whirlpool-a, oz kako se najbolje resiti usedlin v loncu za kuhanje? Se mi zdi da zgubim tu kar dosti pivine. Uporabljam tudi auto sifon. Je bolje delati whirlpool po kuhanju ali po hlajenju? Tole mi je kar vsec....
Btw, kdo iz okolice Celja/ Zalca on ima cca 500g caramel sladu? Dam za pir
Nazadnje urejeno:
Centrifugiranje (t.i. whirpooling) delam sam pri mahjnih batchih (10l) ki jih hladim v kuhinjskem koritu in moram itak mešat vsake toliko ker je hlajenje preko stene lonca drugače zelo počasno + hočem potegnit čimveč vsebine iz 10l lonca. Centrifugiranje narediš po cold breaku (ko je pivina ohaljena) ker se do takrat izloči iz tekočine največ trdih delcev + izogneš se aeraciji tople pivine kar bi lahko povzročilo oksidacijo.
Torej ko se pivo ohladi začneš v krogih mešat po loncu tako da se pivina lepo zavrti in na sredini nastane "vrtinec", potem previdno v kroženju odstraniš mešalno žlico in pustiš da sile opravijo svoje (10-15 min). Bistveno je da v tem času pa tudi potem po končanem vrtinčenju ne premikaš lonca, torej da ga imaš na mestu od kjer boš pretakal. Ko pretakaš začneš s sifonom pri vrhu in greš počasi ob steni proti dnu do konca, na tak način se najmanj usedline dvigne oz. gre v sifon, na sredini ti pa ostane lep otoček.
Alternativa je da uliješ vso pivino iz lonca v fermentor in potem malce pred koncem fermentacije preliješ pivo v sekundarca. S stališča okusa ipd. ta usedlina (hmelj, beljakovine) itak nima efekta ker jo kmalu po začetku fermentacije pokrije sloj kvasa. Piva boš na tak način dobil več ven ker se bo usedlina lepše zgostila. Sam recimo v 10l loncu pri centrifugiranju pustim cca. 0.5l pivine, potem pri prenosu iz primarca mi gre pa še 0.5l, če uporabim še sekundarca od 10l ostane samo še 8.5l pri stekleničenju. Pri direktnem vlivanju kjer dam vse in uporabim sekundarca ostane skoraj 0.5l več, torej dobim 9l piva (ena flaša več).
Seveda pri velikih batchih so izgube na tak način manjše v razmerju do celega batcha, sam recimo večje batche delam tako da lahko stekleničim na koncu iz tisteega tavelikega fermentorja od sam-svoj-pivovar (sod drži 30l čisto do vrha). Tako da kuham tarčno 32l piva, pri prvem prenosu v steklen fermentor mi gre cca. 1l, pri drugem prenosu iz fermentorja v točilno posodo ali pa sekundarca gre pa še 1l. Na koncu mi od 32l skuhanega ostane 29-30l kar je solidna izguba.
Torej ko se pivo ohladi začneš v krogih mešat po loncu tako da se pivina lepo zavrti in na sredini nastane "vrtinec", potem previdno v kroženju odstraniš mešalno žlico in pustiš da sile opravijo svoje (10-15 min). Bistveno je da v tem času pa tudi potem po končanem vrtinčenju ne premikaš lonca, torej da ga imaš na mestu od kjer boš pretakal. Ko pretakaš začneš s sifonom pri vrhu in greš počasi ob steni proti dnu do konca, na tak način se najmanj usedline dvigne oz. gre v sifon, na sredini ti pa ostane lep otoček.
Alternativa je da uliješ vso pivino iz lonca v fermentor in potem malce pred koncem fermentacije preliješ pivo v sekundarca. S stališča okusa ipd. ta usedlina (hmelj, beljakovine) itak nima efekta ker jo kmalu po začetku fermentacije pokrije sloj kvasa. Piva boš na tak način dobil več ven ker se bo usedlina lepše zgostila. Sam recimo v 10l loncu pri centrifugiranju pustim cca. 0.5l pivine, potem pri prenosu iz primarca mi gre pa še 0.5l, če uporabim še sekundarca od 10l ostane samo še 8.5l pri stekleničenju. Pri direktnem vlivanju kjer dam vse in uporabim sekundarca ostane skoraj 0.5l več, torej dobim 9l piva (ena flaša več).
Seveda pri velikih batchih so izgube na tak način manjše v razmerju do celega batcha, sam recimo večje batche delam tako da lahko stekleničim na koncu iz tisteega tavelikega fermentorja od sam-svoj-pivovar (sod drži 30l čisto do vrha). Tako da kuham tarčno 32l piva, pri prvem prenosu v steklen fermentor mi gre cca. 1l, pri drugem prenosu iz fermentorja v točilno posodo ali pa sekundarca gre pa še 1l. Na koncu mi od 32l skuhanega ostane 29-30l kar je solidna izguba.
Tudi jaz delam majhne batche tam do 15 l, oz. sem začel s tem. Sem pa dal takšno mešalno lopatico ki se natakne na baterijski vrtalnik, delati kolegu ki se ukvarja z inoxom. Je takšna uporaba kjer je pivina izpostavljena zraku, zelo tvegana za kakšno okužbo? Ali kvas potem uniči kar je prišlo notri? Takšna lopatica je potem primerna tudi za aeracijo pivine pred dodajanjem kvasa?
Lp
Lp
Ja padla mi je v veho en vinska mušica tako da bom imel zdaj krpico na vehi. Memim pa da ena mušica ne bo uničila bathca.
Kje pri nas pa bi se dobile nalepke za na flaše morda tudi take da sam natisneš vrednosti in druge podatke o pivu. lp
Kje pri nas pa bi se dobile nalepke za na flaše morda tudi take da sam natisneš vrednosti in druge podatke o pivu. lp
- Status