Sam svoj pivovar

Škoda da si še kvas pravilno razdelil, če bi prebral moje bluzenje par strani nazaj bi videl da je polge temperature pomembnas tudi količina kvasa za banano oz. klinčke. Če daš kvasa manj boš dobil več banane, če daš kvasa več pa več kličkov. Ti bi lahko naredil recimo 1/3 vs. 2/3 pa bi prišel še bolj izrazit okus v obeh primerih. No na koncu poročaj kako bo z okusi oz. koliko se bo poznalo.

Glede efektivnosti pomaga že daljši čas, recimo moj pristop do klasičnega svetlega ležaka zgleda tako da zvečer zmeljem slad, dam drozgat pri cca. 66C in stvar v pečico na cca 60-65C. Po 6-8h ko se naspim nadaljujem. Ob upoštevanju da kuham lagerje vedno 90 min (ne 60 kot ostala piva) sem dobil do sedaj max. 92% efektivnost oz. tam okoli 90% je kar stalnica, torej daljši časi pomagajo pri efektivnosti.

S količinami se bom igral naslednjo rundo, da ne bo preveč različnih parametrov naenkrat.

Pozdravljeni.

Z doma izdelano pivo se ukvarjam že od lani ampak zadnje čase se mi kar nekaj kvari vsaj tako se mi zdi. Sicer okus ni tako slab ampak mislim, da ni taprav kot bi moral biti. Torej varit sem začel prvo ekstrakte in vse je bilo OK. Imam doma 1 leto stare arhivske pire, ki so po videzu čisto OK. Zvaril sem vse različne okuse in to na temperaturah od 20 do 26°C. Zadnje par ekstraktov se mi pa na vrhu pive v flaši naredi obroč z takimi belimi pikicami in tisti obroč na vrhu deluje tak bolj kot ena fina mrena. Je pa tisti obroček samo na vrhu pive. Nato sem prešaltal na allgrain varianto in se mi dogaja čisto isto. Glede higiene sem začel bolj paziti ampak zmeraj slabše. Flaše sedaj dodatno oprerem z baterijskih vrtalnikom, ki je na njemu metlica tako in nato še 3x splahnem vse skupaj obrišem in nato jih še operem z Chemi OXI pro in jih dal za 1 ali 2 dni sušit na stojalo za flaše. Po 1 ali 2 dneh ko so skoraj suhe flaširam kot sem zmeraj. Včasim sem gostoto meril vsake toliko sedaj pa zaradi tega, ker se bojim da se kaj okuži kar pustim po 20 dni in nato flaširam. Po recimo 1 tednu je piva čisto OK v flašah nato pa začne nastajati tiste fina bela mrena iz z raznimi belimi pikicami okoli.

Allgrain postopek imam z kvasom S-04, ker delam večina ALE pivo. Temperatura je v kleti od 16 do 20°C. Sedaj mi kaže temperatura na fermentorju 16°C. Ponavadi je pa temp okoli 20°C. Aja varim pa v plastičnem fermentorju, ki ga pač dobiš na sam svoj pivovar. Sedaj študiram da z flašami verjetno ni nič narobe, ker sem iste flaše dal kolegu in je pivo čisto OK. Isto jih je očistil z oxijem. Študiram, da bi verjetno nabavil kak inox fermentor, da verjetno ta plastika kaj zajebava glede higiene...


Sedaj me pa zanima, če kdo kaj ve zakaj se gre, ker sploh mi ne rata več naredit piva brez tega?





Sem pa še poslikal fermentor za foro in vidim da je malo čudna površina. Drugače ko flaširam pogledam not in je ponavadi čisto čista pivina na vrhu, ker tokrat je malo čudna za videti.

To je kvas.
Btw, flaš ne rabiš sušiti več dni. Obrni za kako urico, da steče čimveč oksija, nato pa flaširej.

Samo zakaj pa recimo prvih 10 rund, ki sem naredil z ekstraktom nobena ni imela obroča okoli? Sedaj so pa vse z obročem pa sem pravtako z ekstraktom delal? Pa okus se mi zdi da je malo bolj čuden? Kaj pa druga slika glede fermentorja?

Tisto v fermentorju meni zgledajo kot mehurcku co2ja pa kvas ki ostane na povrsini, sam imam vedno tako povrsino po koncu fermentacije. Ce malce porukas fermentor bi vecina morala izginit.

Glede piva, oborina rada nastane v flaskah pri pivih z vecjim FGjem, psenicnih pivih in pa temnih pivih oz. ce slabo drozgas in ostane skrob. Ce si prej delal z ekstraktom in sladkorjem oborine verjetno ne bo.

Ce je oborina posledica okuzbe (kaksna plesen) je verjetno nastala v fermentorju ker jo imas v vseh steklenicah. Pa praksa s susenjem 2dni ni dobra, flasira se takoj ko se razkuzi steklenice oz. pocakas tiste pol urce da se odtecejo.

Glede fermentorja ga razdri ter temeljito rzastavi oz se raje kupi novo pipico pa tesnilo pokrova. V fermentor cez noc natoci do vrha sterilizator, lahko oxy lahko pa tudi varekino (cca. 2 dcl na 28l kolikor drzi). Ce uoorabljas za pretakanje cevi oz. polnilne cevke jih zavrzi.

Imam dva plastična fermentorja, pri obeh sem menjal pipico ampak nisem pa menjal vrhnjega tesnila. Saj tesnilo vzamem dol in ga namočim v oxi za par ur pravtako tesnilo in pipico vsakič tako. V posodo fermentor pa ponavadi zlijem 1l oxija, ki je ze zmešan z vodo 4g in nato malo šejkam kake 30 sec in vse skupaj odlijem in dam sušit za 1 dan. Pravtako, ko flaširam umijem cel fermentor z gobico in fino zdrgnem ter še enkrat ene 3x operem in prešejkam z recmo 5l vode in nato pustim da se posuši. Ko delam pivo pa tisti suhi fermentor, ki sem ga pod tušem umil natočim 1l oxija in prešejkam za 5 min in posušim. Torej fermentor po flaširanju umijem z gobico in kasneje z oxijem umijem.

Ali je mogoče problem, ker ne nalijem oxi do vrha posode ga pustim čez noč?
Ali je oxi sploh zadosti recimo za kake bakterije, plesen itd al bi moral kaj močnejšega kupit?

Sledeče me zanima. Recimo naredil sem 20 ekstraktov vse OK. Od takrat naprej je bilo 8 ekstraktov slabih torej imajo vse flaše tisti obroč in neke pike bele. Nato začuda je deveti ektrakt super in brez obroča. Nato spet vsi ekstrakti in allgrain obroči in bele pike. Čudno se mi zdi, da je vmes med vsemi slabimi bil en ekstrak super. To je bila IPA coopers selection. Ali sem mogoče imel srečo, da je bil fermentor spucan ok ali ne vem? Za flaše bi rekel, da so OK, ker sem delal experimente. Recimo vse flaše, ko spijem pivo 3x splahnem da so čisto čiste in da gre kvas ven in nato jih obrnem da steče voda ven in se posušijo. Nato vse flaše zadnje čase, ker imam probleme vzamem in jih z vrtalnikom in z tisto ščetko oz. metlico spucam in 3x prešejkam z vodo in nato grejo v oxi. Torej bi morale biti flaše OK. Sem tudi pomislil na zamaške in predne sem flaširal sem steklenice umil z oxijem in dodatno še pokrovčke sem pomagal v oxi tako, da bi morali biti pokrovčki, flaše čiste. Sem pa tudi za foro še sladkor v vodi segrel na 100°C in potem prelil tisti sladkor v par flaš in jih označil ampak se je tisti beli obroč oz pikice pojavile tako, da flaše, zamaške in postopek, ko dam sladkor v flaše eliminiral. Ponavadi cedilo potopim v oxi za 1 dan in ocedim in v roku 10 min z cedilom nasujem v flaše navaden slarko, rjavi trsni in hoferja ali pa kar glukozo iz mullerja. Za pretakanje v flaše kar pipico prej oblijem z oxijem kao da ni gor kakr bakterije in nato pretočim v flaše. Tako rad delam pivo in delam allgrain nekaj časa pa skozi me neke zafrkava tale bel ovoj... Pa če pogledam druge na netu kaj vse delajo z pivo pa je "sterilna" jaz se pa vsako pikico zafrkavam pa neki ne gre prav...

Ali bi mogoče testiral pa dal flaše še v pečico na 150°C za keke 10 min, če je mogoče v flašah problem sam ne vem, ker so vse flaše iste, nobena flaša ni brez obroča.

Še slika spodaj od lagerja ekstrakt starega 8 mesecev (zelena flaša) ter IPA allgrain star 2 meseca (rjava flaša).

Kakšen je okus? So kakšni posebni čudni okusi prisotni? Poglej na tej tabeli, če padeš kje notri:

http://www.howtobrew.com/section4/chapter21-2.html

Btw. Če sem prav razumel, daješ sladkor direktno v steklenice, in potem čez naliješ pivo? Velijo boljša varjanta je, da sladkor dodaš pivu, preden ga pretočiš v steklenice.

Zavreš malo vode, vzameš iz ognja, dodaš ustrezno količino sladkorja za vse steklenice in vliješ v posodo za pretakanje (jaz uporabljam plastičen sodček s pipico). Čez ta sirup preliješ pivo, da se zadeva dobro premeša in stekleničiš. Dodatno ne mešati, da ne pride do nepotrebne oksidacije, je dovolj, če lepo pivo teče v posodo na sirup.

Drugače pa s čistočo jaz ne vidim težav. Zadnje čase varim 2x ali celo 3x na teden, pa včasih, če delam kak poskus opremo samo na hitro malo našpricam s starsanom, pa še nisem imel težav. Za edino okužbo do zdaj so krive vinske mušice, ki so prišle v fermentor skozi slabo zamašeno odprtino.

Jaz za sterilizacijo uporabljam razkužilo, ki sem ga kupil v maltmillerju in mislim, da je kopija starsan čistila. Za razkuževanje opreme pri 40l batchu naredim 5 litrov raztopine (8ml v 5l vode). Z njio oblivam plastična fermentorja par minut in potem odlijem raztopino. To storim par minut preden v njega prelijem ohlajeno pivino. Pri stekleničenju uporabim isto 5l raztopine v katero namočim opremo (cevi, zamaške..). Steklenice pa razkužim tik preden začnem flaširati tako, da so še mokre ko vanje pretakam pivino. Nekaj razstopine pa imam tudi v pršilu s katero prešpricam vsak kos opremo preden ga uporabim. Po tem postopku sem naredil že preko 20 batchev brez okužbe. Upam, da bo tako tudi v prihodnje!!!

Moram še mal razmislit glede okusa piva pa sporočim. Ampak najbolje bi bilo če kdo pride k meni poizkusit pivo pa pogledat kako sam to počnem
A je kdo kaj blizu Postojne pa mu prinesem moj pir za probat al pa pride kdo k meni na en pir, da se malo pomenimo, ker ne vem več kaj narest edino to da resno čez noč pustim namakan fermentor poln OXIJa.
Bi bil en izlet v Postojno

Drugače pa tudi jaz vse razkužim preden kaj delam. Saj recimo, ko precajam iz vreče tisti slad in potem vse skupaj vrem na 100°C 1h takrat, ko vreš uničiš vse bakaterije al kake plesni ane? Ni možno, da je pivina okužena, ko ima 100°C?
Potem jaz to 100°C pivino dam v še en večji lonec in v tisti lonec z cevjo šopam mrzlo vodo tako, da se v recimo 30 min ohladi na 20°C in potem prelijem v fermentor. Dodam kvas, ki ga ponavadi rehidriram 15 min... enkrat sem pa kvas kar stresel v pivino in pomešal, ker sem bral, da tudi tako delajo in normalno povre samo na koncu so pa vse flaše ne glede na to kaj delam iste... tisti obroč in tiste bele pikice aja ko hladim pivino je pokrov od lonca odprt ali je bolje da imam pokrovko čez, ko ohlajam pivino?

Imam tukaj že 33 dni blonde all grain in je že pr 20 dneh skoraj nehal prdet... sedaj pa spet kr prdi in prdi. A je to normalno al je kej okuženo? A kr flaširam al kaj?

Pa še to a kdo ve kje bi se dalo kej kupiti kak 30l inox fermentor?

Citat:
Moram še mal razmislit glede okusa piva pa sporočim.

Klikni za razširitev

Če je okus OK, potem verjetno nimaš posebnega razloga za skrb.

Kako dolgo imaš steklenice v hladilniku? Ali se ti te bele pikice pojavljajo tudi, ko steklenico vzameš iz hladilnika po nekaj dneh/tednu?

Drugače pri 100 stopinjah pocrka vse kar je nevarnega za pivo. Razkuževanje postane pomembno, ko začneš pivino hladiti, pred tem ni treba posebej skrbeti. Od takrat naprej pa mora biti vse, kar pride v stik s pivino razkuženo.

Imaš v fermentorjih mogoče kakšne poškodbe? Kakšni risi, zareze itd?

Kar se tiče hlajenja je več teorij. Načeloma je dobro, če pivino čim prej ohladiš in dodaš kvas, ki dominira vse ostale mikrobe, ki so mogoče prišli v pivino. Boljše je čim hitreje zadevo ohladiti, tudi če to pomeni, da imaš lonec odkrit in konstantno mešaš.

Druga varjanta je "no chill" metoda, pri kateri vrelo pivino pretočiš direktno v fermentor, zapreš in pustiš na hladnem, da se shladi samo od sebe (čez noč npr.) in šele potem dodaš kvas. Poskusi enkrat na ta način, cel fermentor vrele tekočine bo sigurno poskrbel za divje kvasovke in bakterije. Samo prepričaj se, da plastika prenese takšne temperature.

Citat:
Imam tukaj že 33 dni blonde all grain in je že pr 20 dneh skoraj nehal prdet... sedaj pa spet kr prdi in prdi. A je to normalno al je kej okuženo?

Klikni za razširitev

Odvisno od uporabljenega kvasa, gostote itd. Pri meni se fermentacija običajno zaključi že po nekaj (3, 4 dni za S-04). Mehurčki po 3 tednih ali celo 1 mesecu verjetno nakazujejo na uhajanje CO2ja iz fermentorja, ne na aktivno fermentacijo. Lahko gre tudi za okužbo. Ali redno meriš gostoto?

Na začetku sem vedno meril ko je nehalo prdet in ko je bilo 3 dni zapored ista gostota sem flaširal. Sedaj, ko imam pa te bele obroče pa ne merim več ampak kar pustim recimo 20 dni in flaširam, ker se bojim, da kaj okužim k preverjam gostoto. Ne upam si 100°C pivine dat v fermentor zaradi pipice, ker se bo vse stegnilo. Bi pa lih zato kupil inox fermentor, da bi lahko dal 100°C pivino in pustil da pade na 20°C. Zakaj ti recimo po 20 dneh spet začne prdet čeprav je gostota enaka že nekaj časa?

Ali ve kdo kje dobit to razen kak ebay?

Nimam poškodb saj nimajo od kje nastati, ker nisem nikoli z kakim grobim predmetom čistil. Pa še ta plastika je smotana ker je lahko porozna z časom in se skrivajo bakterijo not lih zato bi kupil inox posodo. Ponavadi ko flaširam nesem v klet, kjer je od 16 do 20°C in temno. Po recimo 2 tednih, ko hočem pivo poizkusiti jo dam v hladilnik. Drugače pa piva, ki je v kleti dobi v roku 2 tednov tisti beli obroč.

Inox fermentorje imajo na www.mojepivo.si med drugim. Niso pa ravno najcenejši. Se pomoje bolj splača kupovati nove plastične posode. 25 literski sodčki s pipico so okoli 15€.

Lej res se nimaš kaj sekirat. Ti obročki v flašah so zaradi kvasa in usedline iz piva. Kako intenziven bo obroček je odvisno od sorte kvasa(wb-06 mi najbolj naserje), sorte sladu in gostote sladu(visok OG in FG da več pacarije)

Merjenje gostote vsak dan nima pomena oz. to smo vsi delali kot začetniki ker smo hoteli imeti pivo v 5h dneh! Gostoto zmeriš ko daš pivo v fermentor in preden stekleničiš, če je kaj čudnega potem jo lahko za vsak slučaj zmeriš par dni pred stekleničenjem in potem spet na dan stekleničenja.

Glede vehe smo že povedali da pri večjem volumnu piva in plastičnih fermentorjih lahko že zračni tlak vpliva na pretok zraka (brbotanje vehe), oz. vsekakor vpliva temperatura torej če veha brbota še ne pomeni da je to posledica co2ja iz fermentorja. Načeloma nimaš kaj skrbet sploh če meritve gostote kažejo enake vrednosti ves čas.

Glede inox fermentorja ne vem kaj naj ti svetujem, mogoče bi bilo za začetek bolje da kupiš steklenega (flaškon / balon), po možnosti iz prozornega stekla. Tako boš lahko videl kako gredo faze fermentacije, kako je z aktivnostjo kvasa, kako se dela usedlina in kako pena na vrhu .. skratka se boš še veliko novega naučil! Stekleni flaškoni so dokaj poceni, če delaš količine do 20l lahko uporabiš 25l oz. če delaš več imaš potem 34l!

Toplega prelivanja piva v fermentor in počasno ohlajanje ne priporočam ker je en kup problemov, pa za okužbe je tak način še bolj tvegan.

Na homebrewtalk en kup ljudi že dalj časa prakticira no chill metodo brez kakšnih težav. Sploh avstralci na veliko delajo na ta način po področjih, kjer morajo varčevati z vodo.

Do okužbe težko pride, ker je posoda v času ohlajanja zaprta, vroča pivina pa pobije vse kar je nevarnega. Prekomerno nastajanje DMS so tudi že ovrgli na tem nivoju (zna biti problem v komercialnih pivovarnah). Problem zna biti malo drugačen čas dodajanja hmelja.

Problem toplega transferja je v tem:
- da moraš pazit da topla pivina ne pride v stik s kisikom/zrakom ker ta ta kisik potem ostane trdo vezan kar je pri nekem vlivanju v fermentor dokaj težko doseč (lahko seveda uporabiš co2 in cevi, ampak zakomplcira se postopek)
- dolg čas ohlajanja izniči učinek "cold break-a", torej v pivu ostanejo beljakovine
- dolg čas ohlajanja v fazi med 60-30C poskrbi za rast termofilnih bakterij (pazi te so povsod v zraku, tudi v tistem ki ga imaš v fermentorju) in so v tem temperaturnem območju zelo dejavne
- čas med začetkom delovanja kvasa in pa koncem kuhanja je neprimerno večji, to pomeni da bilokaj pride vmes v pivo bo imelo prednost pred kulturnim kvasom

(pri zadnjih dveh točkah upoštevaj da pivo ki se ohlaja ustvarja podtlak, torej vleče zrak v fermentor)

.. sumarno prvi dve točki dajte bolj nestabilno in hitro pokvarljivo pivo, dirketnega učinka takoj na okus res nimata (možna je motnost piva zaradi 2. točke). Zadnji dve točki pa zvišata tveganje za okužbo.

Pa še glede avstralcev, oni so v marsičem postopke piva dosti poenostavili in angleži ob njihovih metodah kar belo gledajo. So sicer pogruntal tudi kaj pametnega, recimo BIAB je tudi avstralska pogruntavščina. Je pa potrebno vedet da oni delajo pivo drugače ker imajo drugačne pogoje in recimo zaradi specifik njihove klime (in povezanega rastja) imajo v zraku zelo malo "pivokvarnih" organizmov (velja enako za nekatere dele ZDA).

Kar se tiče OXIJA, ga uporabljaj samo za čiščenje. Opremo pa razkužuj s Starsanom. Pred kratkim sem razkuževal z Oxijem brez spiranja, potem sem ga pa zamenjal s Starsanom. Sicer za Oxy naj bi veljalo, da ga ni potrebno izpirat in da je namenjen razkuževanju in čiščenju, vendar to vzami v zakup. Opazil sem, da Oxy povzroči priokus pivu. Ko razkužiš steklenice z Oxijem in jih posušiš, še vedno ostanejo bele lise notri. Odkar uporabljam Starsan, se je okus pive spremenil opazno na boljše. Pa ne delam reklame temu razkužilu. Ostalih pa še nisem preizkusil.

1. Operi fermentor z Oxijem in ga izperi z vodo. Daj v fermentor cca 0.5 litra razkužila in ga pretresi. V razkužilo namoči vrelno veho in vse kar pride v stik s pivino pri in po pretakanju iz lonca ( trahter - lij, cedilo...)

2. Pretakanje pivine v drugi lonec in vstavljanje hladila v ta lonec zna bit problematično. Če je možno prekuhaj hladilo v istem loncu kjer boš ohlajal pivo. Daj ga noter 15min do konca vretja. Z razkužilom posprejaj robove lonca in preostanek hladila, ki gleda iz pivine. Hladilo lahko posprejaš že prej. Ko vgasneš plin, pokrij lonec z razkuženo Alu folijo (posprejano). Lepo zadelaj vse luknje okoli hladila. Pivo hladi 20-30 min in vsake toliko pretresi hladilo med hlajenjem. Po vsakem tresenju zadelaj luknje, ce so nastale ob hladilu in posprejaj.

3. Iz fermentorja izcedi razkužilo, odstrani Alu folijo in hladilo iz lonca ter prelij pivino v fermentor. Aeriraj. Tukaj imej že pripravljen rehidriran kvas in ob tem pazi na sterilnost. (prevreta voda v katero dodaš kvas, razkužena posoda v katero dodaš kvas in razkužen pokrovček ali alu folija s katero pokriješ kvas).

4. Dodaj kvas, zapri fermentor in natakni razkuženo vrelno veho v kateri je razkužena voda. Poskrbi, da bo temperatura čimmbolj konstantna in pusti stat tri tedne v fermentorju. Brez merjenja in jemanja vzorcev.

5. Pripravi si primerno količino sladkorja in ga prevri 10 min v loncu. Pokrij lonec s folijo, pusti naj se malo ohladi. Razkužuj vse, sprejaj robove lonca... Jaz uporabljam erlenmajer brosilicate steklen 'vrč' za to in za rehidracijo kvasa. Potem si pripravi 'bottling' bucket. Sod v katerega boš zlil raztopljen sladkor in pretočil pivo iz fermentorja in potem iz tega soda stekleničil. Spet vse razkužuj, sprejaj, čisti... Dobro je če imaš cedilnik za steklenice in tisto posodico s tulcem kjer jo razkužiš in potem postaviš na ta odcedilnik. Razkuži zamaške in preden zapečatiš zamašek, pusti odprt zamašek na steklenici za kakšni dve minuti, da co2 izpodrine zrak iz steklenice.

Največ dela imam s čiščenjem in razkuževanjem. Po tem postopku, ki sem ga opisal dobivam dobre rezultate in zaenkrat še nisem imel okužbe (trkam). Mogoče sem preveč picajzelj glede teh stvari, ampak pri pivovarstvu mislim da je to zelo pozitivna stvar

Imam sicer omejene izkušnje. Do zdaj samo 1 batch z no-chill metodo, pa še ta ni fertik. Ampak, kolikor berem, so večino tega, kar si napisal ovrgli.

- Oksidacija naj ne bi bila problematična na tem nivoju. Če normalno pretočiš pivino v fermentor ali drugo posodo je izpostavljenost zraku minimalna.
- Cold break baje vseeno nastane, samo počasneje. Ljudje, ki se poslužujejo te metode, pravijo, da je pivo enako čisto.
- Bakterij načeloma ni zraven, ker je posoda, v kateri se pivina ohlaja, zaprta. Vrela tekočina pobije vse, kar je bilo prej v posodi.

Bomo videli. Poročam o rezultatih, ko dam čez par batchov. Če kuham manjše batche sicer ohlajanje ni problem. Za 20l in več, bom pa verjento kar prakticiral tole, sploh zdaj, ko bodo temperature malo nižje.

Oxi je vodikov peroksid (h2o2) in navadna soda (Na2CO3) v vezani obliki (2Na2CO3 x 3H2O2), v stiku z vodo se snovi ločita in peroksid razpade na vodo (H20) in kisik (O2). Skratka nič posebnega, nobena snov ki pride ven iz reakcije ni strupena in ni škodljiva. Zaradi premika OH ionov se sicer spemeni ph vodne raztopine, soda po eni strani povzroča bazično, peroksid pa kislo vodo. Sumarno se na koncu prevaga zadeva v bazično, ph raztopine oxya je med 10-11.

Soda deluje kot detergent in blago razkužilo (zaradi pHja), peroksid pa kot belilo in zaradi aktivnega kisika kot razkužilo. To je vsa umetnost delovanja.

Bela oborina je ostanek sode, soda ima izrazito alkalen in slan okus ampak glede na to da je priporočena doza za oxy 4g na 1l ti v eni flaški ostane precej manj kot mg te snovi in nebi smela vplivat na okus saj samo pivo vsebuje naravno verjetno več sode!

Starsan je po drugi strani "močna" kislina (ph okoli 3) in tako tudi deluje razkužilno. Pri tem ni neumno omenit da je razkužilna vrednost kislin zadovoljiva do cca. 3.5ph, pri malce napačnem doziranju oz. malenkost bolj alkalni vodi je možnost da starsan pride preko 3.5 in nima več spodobnih razkužilnih lastnosti.

Še glede phja in vpliva teh zadev na ph, pivo ima na koncu relativno nizek ph (kislo) zato je starsan nekako idealen ker nebi smel vplivat veliko na profil. Soda bi po drugi strani lahko dvignila ph piva. Ampak govorimo o relativno blagih raztopinah, količina te raztopine ki pride v pivo je pa izredno majhna = nebi smelo vplivat ne na okus ne na ph. Seveda je pogoj pravilna uporaba, predvsem v točki doziranja (oxy 1 MALO žličko na 1l v čimbolj vročo vodo [pospeši razpad peroksida -> boljše razkuževanje]).

Oxy je s stališča razkuževanja dober samo za 1x uporabo, potem se zlije stvar stran saj se kisik enkrat "izrabi". Starsan se lahko uporabi večkrat s tem da se nadzira ph (prej omenjena meja 3.5), pametno je raztopine delat celo s destilirana vodo oz. se uporabi čimbolj mehko vodo.

Pa na koncu glede tega kaj izbrat oz. kaj ne. Oba pripravka sta ob pravilni uporabi ok, bistveno je itak vedno da se predhodno opravi kvalitetno "mehansko" čiščenje, tu je oxy v prednosti ker ima dobre lastnosti tudi pri mehanski odstranitvi svinjarije. Druga točka je cena in mislim da je oxy precej cenejši glede na količino pripravka ki ga dobimo ven, po drugi strani se lahko starsan uporabi večkrat. Torej vse skupaj na koncu odvisi od tega kako se lotimo čiščenja opreme. In bistveno, ne brat preveč tujih forumov, sploh ameriških kjer se preferira starsan brez argumentov!

+ dodatek, za resno razkuževanje tako starsan kot oxi nista najboljša rešitev. V tem primeru se uporabi razkužila na bazi klora (varekina ipd.), joda, kalija (=kalijev permanganat), žvepla (žveplena kislina, lističi) ... ki so precej bolj učinkovita oz. delujejo proti širšemu spektru življa, so pa vse te snovi v določenih koncentracijah strupene za razliko od starsana/oxya.