Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Sam nekaj eksperimentiram.
Vsak ječmen je v osnovi dober, za pivo se sicer uporablja namenski ječmen ki ima za razliko od krmnega manjši delež beljakovin in večji delež škroba. Ampak tega pri nas ne boš dobil, razen če poznaš kakšnega kmeta ki ti to poseje. (glede na to da v sloveniji nimamo sladarne se namreč pri nas ne goji tovrstnega ječmena)
Sam uporabljam tistega v 10kg vrečah za krmo kokoši in živine, kali čisto ok in stvar deluje. Vmes je sicer nekaj koruze, pšenice in ostalega sranja ampak ni sile ker vse to ne škodi pivu!
Vsak ječmen je v osnovi dober, za pivo se sicer uporablja namenski ječmen ki ima za razliko od krmnega manjši delež beljakovin in večji delež škroba. Ampak tega pri nas ne boš dobil, razen če poznaš kakšnega kmeta ki ti to poseje. (glede na to da v sloveniji nimamo sladarne se namreč pri nas ne goji tovrstnega ječmena)
Sam uporabljam tistega v 10kg vrečah za krmo kokoši in živine, kali čisto ok in stvar deluje. Vmes je sicer nekaj koruze, pšenice in ostalega sranja ampak ni sile ker vse to ne škodi pivu!
Pozdravljeni.
Sem nov na pivovarskem polju. Med prebiranjem vseh teh strani sem že naredil svoj prvi batch. Seveda je bil to ekstrat in sicer Australian Pale Ale. Sedaj bi naredil korak naprej, sicer bi zaenkrat še ostal pri ekstratu ampak bi ga dodatno hmeljiv. Kot pariot bi najprej sprobal domače. Torej na voljo imam T90 STYRIAN GOLDING, T90 AURORA, T90 EXTRA STYRIAN DANA. Napravil bi zopet Australian Pale Ale ali Draught. Rabil bi kakšne nasvete kako uporabiti naš hmelj za dodatno izboljšavo arome in okusa. Recept pa bi bil ektrat + 1kg DME + US-05 za 20l. NAsveti?
Sem nov na pivovarskem polju. Med prebiranjem vseh teh strani sem že naredil svoj prvi batch. Seveda je bil to ekstrat in sicer Australian Pale Ale. Sedaj bi naredil korak naprej, sicer bi zaenkrat še ostal pri ekstratu ampak bi ga dodatno hmeljiv. Kot pariot bi najprej sprobal domače. Torej na voljo imam T90 STYRIAN GOLDING, T90 AURORA, T90 EXTRA STYRIAN DANA. Napravil bi zopet Australian Pale Ale ali Draught. Rabil bi kakšne nasvete kako uporabiti naš hmelj za dodatno izboljšavo arome in okusa. Recept pa bi bil ektrat + 1kg DME + US-05 za 20l. NAsveti?
Sam sem imel v načrtu vrenje DME-ja 15min. Pa bi že na začetku dal golding in 1-2min pred koncem še auroro. Samo ne vem kakšne količine, ker je že sam ekstrat hmeljen.
Kupil pa bi kar 1kg peletov. Kako je s shranjevanjem? Bi bilo vredu po varjenju preostanek zopet vakumirati in v zamrzovalnik?
Kupil pa bi kar 1kg peletov. Kako je s shranjevanjem? Bi bilo vredu po varjenju preostanek zopet vakumirati in v zamrzovalnik?
Nazadnje urejeno:
Je napisano par strani teme nazaj par nasvetov glede hmeljenja ekstraktov.
Na kratko. Ekstrakt lahko pokuhaš in na koncu dodaš nek hmelj za aromo, dalj boš ekstrakt kuhal več original arome ki je v njem boš izgubil (in z več lastne ga lahko nadomestiš).
Druga opcija je da dodaš hmelj v fermentor (t.i. dry hopping).
Pri hmeljenju extraktov je na pamet težko dozirat ker se ne ve kakšna je originalna aroma. Pri klasičnem pale ale pivu in hmelju za aromo itak težko zgrešiš ker predozirat ga skoraj ne moreš, če ga ne daš nič (oz. premalo) boš pa še vedno imel neko užitno zadevo. Količine hmelja za aromo za pale ale in nek 20l batch piva se gibljejo pa od 10-100g, realno bi morala za test zadoščati doza 20-30g, styrian golding je ok izbira.
Na kratko. Ekstrakt lahko pokuhaš in na koncu dodaš nek hmelj za aromo, dalj boš ekstrakt kuhal več original arome ki je v njem boš izgubil (in z več lastne ga lahko nadomestiš).
Druga opcija je da dodaš hmelj v fermentor (t.i. dry hopping).
Pri hmeljenju extraktov je na pamet težko dozirat ker se ne ve kakšna je originalna aroma. Pri klasičnem pale ale pivu in hmelju za aromo itak težko zgrešiš ker predozirat ga skoraj ne moreš, če ga ne daš nič (oz. premalo) boš pa še vedno imel neko užitno zadevo. Količine hmelja za aromo za pale ale in nek 20l batch piva se gibljejo pa od 10-100g, realno bi morala za test zadoščati doza 20-30g, styrian golding je ok izbira.
Nazadnje urejeno:
Pozdravljeni,
po par kitih sem se odločil, da naredim korak naprej in se lotim BIAB metode. Trenutno sem še v fazi prebiranja, iskanja informacij, potrebščin, ki jih potrebujem in podobno.
Imam pa par vprašanje glede receptov.
Kje dobite recepte? Jih kreirate sami iz nule ali prilagajate že obstoječe? A obstaja kakšna dobra stran z že preizkušenimi zadevami? Kako iz recepta ugotovit, ali bo pivo dobro? Predvidevam, da je potrebno zelo dobro poznat karakterisitke posameznih sestavin...
Če vprašam še drugače: a obstaja kakšno pravilo, kako začet kreirat recept? Npr: pri tem in tem pivu za osnovo vzameš tak in tak slad, mu dodaš tole, tole in tole...
Hvala.
po par kitih sem se odločil, da naredim korak naprej in se lotim BIAB metode. Trenutno sem še v fazi prebiranja, iskanja informacij, potrebščin, ki jih potrebujem in podobno.
Imam pa par vprašanje glede receptov.
Kje dobite recepte? Jih kreirate sami iz nule ali prilagajate že obstoječe? A obstaja kakšna dobra stran z že preizkušenimi zadevami? Kako iz recepta ugotovit, ali bo pivo dobro? Predvidevam, da je potrebno zelo dobro poznat karakterisitke posameznih sestavin...
Če vprašam še drugače: a obstaja kakšno pravilo, kako začet kreirat recept? Npr: pri tem in tem pivu za osnovo vzameš tak in tak slad, mu dodaš tole, tole in tole...
Hvala.
tule imaš eno tako bazo receptov. Dosti receptov dobiš tudi po raznih forumih. V teh seznamih lahko sortitaš recepte po "ratingu" ali pa celo po "award winning" tagih, torej s tem lahko dobiš ven samo "izvrstne" recepte.
Za začetnike bi sicer raje predlagal da se učijo osnov na "learning by doing" principu Torej izbereš preprost stil piva, dobiš najbolj preprost recept in ga preizkusiš v praksi. Naslednjič poskusiš kaj drugače in to ponavljaš. Večina osnovnih stilov piva se lahko naredi iz 2h ali max. 3h sladov in 1ga ali max. 2h hmeljev. Če recept vsebuje več kot to pomeni da je kompleksen, pri poteku učenja to ni ok.
Sicer pa pri allgrainu je recept 30% končnega produkta, 40% je postopek in izpeljava, 30% pa ostali tehnični parametri (kvas, temperatura drozganja, temperatura fermentacije, kemija vode, ...). Torej tudi če izbereš "award winning" recept ki ga vsi hvalijo ne pomeni da bo ven prišlo dobro pivo, nasprotno se seveda lahko tudi iz preprostih receptov dobi odlično pivo.
Za začetnike bi sicer raje predlagal da se učijo osnov na "learning by doing" principu Torej izbereš preprost stil piva, dobiš najbolj preprost recept in ga preizkusiš v praksi. Naslednjič poskusiš kaj drugače in to ponavljaš. Večina osnovnih stilov piva se lahko naredi iz 2h ali max. 3h sladov in 1ga ali max. 2h hmeljev. Če recept vsebuje več kot to pomeni da je kompleksen, pri poteku učenja to ni ok.
Sicer pa pri allgrainu je recept 30% končnega produkta, 40% je postopek in izpeljava, 30% pa ostali tehnični parametri (kvas, temperatura drozganja, temperatura fermentacije, kemija vode, ...). Torej tudi če izbereš "award winning" recept ki ga vsi hvalijo ne pomeni da bo ven prišlo dobro pivo, nasprotno se seveda lahko tudi iz preprostih receptov dobi odlično pivo.
Na internetu imaš malo morje uporabnih receptov.
Sam sicer nisem še nikoli nobenega skopiral, ker že od začetka delam svoje.
Sedaj gre že kar iz glave, sicer imaš pa programe, ki ti povejo do kje lahko oz. moraš iti z barvo, stopnjo alkohola, grenčico...za določen stil, ki ga določiš. To so: beersmith (plačljiv), Brewtarget (zastonjski), oba sta super, maš pa še ostale...
Tako da s programi skoraj že ne moraš falit pri kreiranju, sicer ti pa težko rečem kaj kam kaše, ker ne vem kaj boš točno delal.
Za prvič se drži predvsem pravila za imej osnovnega slada (pale ale, pilsner...) vsaj 70, raje 80%, da bo dost encimov.
Tako za pokušino na pamet, en pale ale, 20L batch:
80% pale ale
10% cara20 ali kak drug karamelni
10% ječmenovi kosmiči- boljša pena
Drozgaš za eno uro na 67 st. C
Hmelj: -50g styrian golding, vreš 60 min
-50g cascade ali citra ali karkoli, vreš 5 min
Kvas: 2 vrečki S-04 ali US-05
Tole bo prišel ven garantirano en dobr pale ale, če boš seveda delal vse prav. Lahko Pa brezproblema odstopaš z sladom ali hmeljem in narediš kaj po svoje, čar je ravno to, da se igraš in poskušaš po svoje
Citat:
Uporabnik _jackson_ pravi:
Namen imam delat ale oz IPA, nato pa počasi dalje...
Po beersmithu sem tudi že nekaj klikal, vendar se zaenkrat še zelo lovim, ker je ogromno enih možnosti. Očitno bo potrebno mal v navodila pogledat
No sej, IPA je pale ale na steroidih.
Komot uporabiš moj recept, s tem da daš kilo osnovnega sladu več (imel boš več alkohola) pa hmelj dvigneš za kakih 20-30%
Je pa res da za IPA style že skor morš dry hoppat (suho hmeljenje) o tem si lahko več prebereš par strani nazaj, ko je potekala debat.
Zanimivo tole sestavljanje
Bom poskušal tvoj recept uporabit pa mogoče še mal eksperimentirat.
Vidim, da beersmith deluje tako, da izbereš stil piva, potem pa z dodajanjem svojih sestavin prilagajaš recept. Edino to mi še ni jasno, kako določat količine.
Bom poskušal tvoj recept uporabit pa mogoče še mal eksperimentirat.
Vidim, da beersmith deluje tako, da izbereš stil piva, potem pa z dodajanjem svojih sestavin prilagajaš recept. Edino to mi še ni jasno, kako določat količine.
Ja sej maš lestvico za vse (stopnjo alkohola, OG, grenčico...)
In ko naprimer večaš osnovni ječmen (s predpostavko da si prej določil količino vode), se ti bo dvigoval OG in posledično tudi stopnja alkohola. Obenem imaš določeno mejo do kje lahko in do kje moraš iti da dosežeš določen stil.
In ko naprimer večaš osnovni ječmen (s predpostavko da si prej določil količino vode), se ti bo dvigoval OG in posledično tudi stopnja alkohola. Obenem imaš določeno mejo do kje lahko in do kje moraš iti da dosežeš določen stil.
Danes bom flaširal pšenično pivo iz Cooperjeve piksne. Ker mora biti pšenično precej karbonirano me skrbi če bodo navadne unionove flaše zdržale. Utiševalec je pisal da nekje do 3.5 enote CO2 ne bi smelo biti problem (pšenično po kalkulatorju 3.3 - 4.5 volumes). Poizkusil bi z 4 volume (mi paše bolj karbonirano). Pivo (21l) bom pretočil v kanto v katero bom predhodno raztopil sladkor (300g corn sugar) v prevreti vodi.
Ali se bo sladkor dovolj enakomerno razporedil po volumnu, ker če se ne bo, bom hitro na 5-6 volumna in bo ropotal po dnevni sobi???
Ali je uporaba avto sifona nujna pri pretakanju, ali lahko kar "potegnem" na usta in prej cuknem kakšen šnopček za razkužilo?
Nazadnje sem batch priming delal brez pretakanja samo dodajanje in mešanje v glavnem fermentorju pa je bila prva gajba preveč karbonirana druga pa skoraj premalo...?
Hvala za odgovore!
Ali se bo sladkor dovolj enakomerno razporedil po volumnu, ker če se ne bo, bom hitro na 5-6 volumna in bo ropotal po dnevni sobi???
Ali je uporaba avto sifona nujna pri pretakanju, ali lahko kar "potegnem" na usta in prej cuknem kakšen šnopček za razkužilo?
Nazadnje sem batch priming delal brez pretakanja samo dodajanje in mešanje v glavnem fermentorju pa je bila prva gajba preveč karbonirana druga pa skoraj premalo...?
Hvala za odgovore!
Če boš naredil prej sirup (raztopil cukr v dovolj tople vode) in to zlov v fermentor se bo cukr lepo porazdelil po pivu. Pač lahko zliješ na vrh pivine in malo pomešaš samo po vrhu, ter počakaš vsaj pol urce, pa bo.
Če boš pretakal v drugo posodo, se bo itq vse zmešalo in takrat sploh ni problema.
Lahko potegneš z usti, pivo se ti zaradi tega ne bo okužilo, je pa vprašanje, če se ti zdi to primerno, v primeru da to pivo konzumirajo tudi drugi
Če boš pretakal v drugo posodo, se bo itq vse zmešalo in takrat sploh ni problema.
Lahko potegneš z usti, pivo se ti zaradi tega ne bo okužilo, je pa vprašanje, če se ti zdi to primerno, v primeru da to pivo konzumirajo tudi drugi
V allgrainu se vse slade masha ne glede na to ali imajo kaj v sebi ali ne, obstajajo sicer možnosti da se določenih sladov ne (recimo žgan ječmen, acid za posebne potrebe, ...) ampak to je zelo rekdo oz. za zelo specialne namene.
Cara sladi so dejansko šli že čez encimsko pretvorbo v procesu slajenja ječmena, torej vsebujejo že precejšen delež škroba pretvorjenega v sladkor. Delež je odvisen od načina slajenja, so pa "tradicionalno" slajeni karamelni sladi še vedno delno sestavljeni iz škroba (trenutno ne najdem enega tehničnega lista kjer se vidi sestavo karamelnega slada). Torej z mashingom pridobiš par % efektivnosti če ne drugega in se izogneš morebitni motnosti piva zaradi prisotnosti škroba.
... po drugi strani za partial mash oz. za dodajanje teh sladov k extraktom se lahko karamelne slade uporabi tudi samo z namakanjem.
Enako kot za karamelne velja za bolj žgane slade ipd.
- Status