Citat:
Uporabnik Pepe pravi:
Gledaš oddajo o 2. svetovni vojni, zavzetje Berlina in lepo navedejo poimensko, kdo so bili poveljniki, premiki, uspehi / neuspehi posamezne strani, še kake depeše pokažejo, izjave še živih prič itd... Barbarin rov je po številu mrtvih kar eden pomembnejših dogodkov vojne in časa po njej pri nas. Vsekakor pomembnejši od denimo dražgoške bitke glede na število žrtev. Pa je tako poimensko raziskan?
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Evo, nadaljujemo z našo zelo uspešno 'serijo' razkrinkavanja jugo mitologije…
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov (letalstva in mornarice ni primerjal). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.
Citat:
Uporabnik Kamele0N pravi:
Pust materialno skodo! Aves aj je bla vse juga sposobna zgradit
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Evo, nadaljujemo z našo zelo uspešno 'serijo' razkrinkavanja jugo mitologije…
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov (letalstva in mornarice ni primerjal). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.
Citat:
Uporabnik Thrivial pravi:
Jaz sem za tele mite slišal v povezavi s številom vojakov, ladjevja in letalstva, lahko daš zraven še kakšne številke?
Citat:
Uporabnik vandrovec pravi:
zanimivo bi bilo vedeti, koliko vojske so Italijani pripeljali na mejo leta 1974 (tržaška kriza)
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Seveda. Jugoslavija je imela 20 milijonov vojakov (svatko je vojnik kad zove partija), drugače pa je imela 12 letalonosilk, 14 težkih križark, 288 lahkih križark in 19 podmornic razreda ''tuđe neæemo svoje nedamo'' in floto nepremagljivh letal lastne proizvodnje, predvsem tipov ''komunist'' in ''proleter''.
Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Evo, nadaljujemo z našo zelo uspešno 'serijo' razkrinkavanja jugo mitologije…
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov (letalstva in mornarice ni primerjal). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.
Pusti ti vojaška vprašanja, se ne razumeš na to
Si bil sploh v vojski?
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Ni konkurence JNA...šenkana letala v času spora z informbirojem bi ti štel leta 1990?Glede na to, da je bilo tvoje vprašanje čista provokacija, je bil tak tudi moj odgovor. Podatke o številu pripadnikov posameznih evropskih držav najdeš v bukvi, katere podatke sem napisal, kako je z mornarico in letalstvom, ne bi vedel.
Ampak tako preko palca bi si upal trditi, da je bila juga bolj uboga tako v zraku kot tudi na morju...na morju bi dal prednost angliji, franciji, rusiji, italiji, zahodni nemčiji, poljski, grčiji, enako velja za razmerje sil v zraku, verjetno lahko damo pred jugo celo turčijo (pač če jo štejemo v evropo), na morju bi dal prednost tudi španiji, švedski, norveški, v zraku zopet švedski...
brez konkretnih številk pa težko govorimo, se strinjam, ampak mislim, da se ne motim kaj dosti.
no če že hoče prodajat svojo knjigo naj jo vsaj konkretno napiše. razen če se nadeja da bo mornarico in zrak opisal v naslednji knjigi ali kar trilogijo mornarico in zrak vsako v svoji.Citat:
Uporabnik stieber pravi:
Evo, nadaljujemo z našo zelo uspešno 'serijo' razkrinkavanja jugo mitologije…
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov ( letalstva in mornarice ni primerjal ). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.