Evo, nadaljujemo z našo zelo uspešno 'serijo' razkrinkavanja jugo mitologije…
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov (letalstva in mornarice ni primerjal). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.
V preteklosti smo marsikaj slišali mit o tem, kako je bila JLA 'peta', 'četrta' ali celo 'tretja največja vojaška sila v Evropi' ali celo 'peta vojaška sila na svetu'.
V brk takim trditvam naj povemo, da se je s tem 'mitom' spoprijel magister Zvezdan Markoviæ v svojem delu Jugoslovanska ljudska armada 1945-1991 (založba Defensor, 2007) – mimogrede, dr. Božo Repe je recenzent tega dela.
No, avtor je v svojem delu primerjal oborožene sile nekaterih evropskih držav leta 1990 in sicer glede na vojaški proračun, število vojakov, tankov, oklepnih transporterjev oziroma bojnih vozil pehote ter topov (letalstva in mornarice ni primerjal). Po teh kriterijih je bila JLA približno deseta vojaška sila v Evropi. (str. 21)
Ampak avtor na strani 21 omenjene knjige dodaja še, citiram: ''Bojna moč oboroženih sil ni opredeljena samo s kvantitativnimi kazalniki. Pomembno vlogo pri ocenjevanju bojne moči imajo organiziranost in zgradba sil, delovanje sistema poveljevanja, kakovost materiala in moštva ter morala sestave. V JLA najdemo prav v teh elementih pomembne slabosti. Sile so bile razdrobljene in redke so bile zaključene strateško operativne grupacije, ki so bile sposobne resnejšega in večjega bojnega delovanja ter hitre uporabe.''
Edinokrat, ko bi lahko po tem avtorju govorili o tretji največji evropski sili (stran 19), je obdobje ob koncu 2. sv vojne oziroma konec leta 1945, ko je bila po številu pripadnikov tretja (ne pa po drugih kriterijih, to je čas, ko so 'vsi' postali 'borci' op. stieber), Bebler pa je enakj pisal o letu 1948 in o tretji evropski sili.
V glavnem, JLA ni bila v času, torej 1990 in naprej, ko so se pojavile pravljice o 'tretji največji vojaški sili' niti blizu temu, pravzaprav je bila drugo- ali celo tretjerazredna vojaška sila v Evropi, da o njeni moči oziroma bolje nemoči v svetovnem smislu raje splčoh ne govorimo.
