Jaz jih žal nisem imelCitat:
Uporabnik msenjur pravi:
in kater je otrok je puslušal staršovske nasvete o vožnji??? a ti si jih resno jemal?
ja lej, nimaš kej. pač eni mislijo z glavo ko vozijo, drugi pa z hormoni. Večina ima srečo, in pridejo skozi začetno obdobje brez večjih problemov, nekaterim pa pač ni usojeno. Ampak mislim, da se največ naučiš iz lastnih izkušenj. Če imaš srečo, samo s kakšnim polomljenim odbijačem...

Ti bom pa povedal lasten primer.
Mlajši brat naredil izpit, avto je že bil pripravljen, oče mu je rekel točno to: Pa da ne boš noreeeeel . To je bilo to, itak je to šlo mulcu samo skozi ušesa. In to je večinoma ''slovenski način''. Težit, prepovedovat, itd.
No, jaz sem se usedel z njim in sva šla na vožnjo po naših cestah (nobenega prometa, pač bogu za hrbtom). Brat me je stalno gledal kaj naj naredi, ker mu je inštruktor vse govoril. SAM SE NI ZNAL PELJAT skoraj. No, potem ko je to nekako obvladal sva šla čez kakšen mesec, dva na avtocesto in v LJ. Vključeval se je s 60 km/h

Si sedaj razumel razliko: če mu težiš in prepoveduješ, normalno, da se bo froc uprl in ne bo odnesel nič. Če mu pa to znaš pravilno pojasnit (pokazat, kako naj dela) in to v njegovo dobro, sem prepričan, da ne bo težav.
Evo, recimo jaz grem sedaj z mojima dvema (pa je starejša 6 let stara) na ogromno prazno parkirišče, ju posadim na kolena in ''šofirata'' sama. S tem, da jima ne težim, kaj ne smeta, ampak jima kažem kako naj nekaj delata. In oba uživata in jima gre prav dobro. In recimo že vesta, da se ne sme ''cukat'' z volanom. Pa jima ne težim, ne prepovedujem, nič. Angleški pregovor lepo pove (ne vem, če ga bom pravilno citiral, ker je po spominu): Where there is will, there is way. Samo včasih je treba razmišljat malo drugače kot smo ''programirani'' in če ne gre na en način, je pač treba način spremenit. Pa bo.