Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Oče mi je vedno govoril: "Če hočeš izgubiti prijatelja, mu posodi denar."
Vsakemu kdaj zaškripa. Do 500€ posodim brez problema. Kolega pa si je sedaj kupil hišo, se zakreditiral, nekaj so mu dali starši, mene pa prosi za 3 tisočake, ki naj bi jih vrnil v 2 tednih. Bojda naj bi ga ta znesek rešil pomanjkanja, v katerem se je znašel s svojo brezposelno partnerko, saj ni računal na dodatne stroške, ki nastanejo pri nakupu nepremičnine.
Sedaj pa moralna dilema. Nisem bogataš, nisem revež. 3 tisoč se mi ne zdi majhen znesek, čeprav jih ne bi pogrešal. Ko je pokojni oče zidal hišo, je celo zimo spal v mrzli spalnici, zjutraj hodil v službo, popoldne pa zidal hišo, da družina ni nikoli čutila pomanjkanja. Prijatelj pa naj bi mi teh 3 tisoč vrnil v dveh tednih, da ne bi čutil pomanjkanja.
Bolj pa me muči vprašanje, kako bi to vplivalo na najin odnos. Ve, da mu lahko da denar, jaz pa nočem imeti občutka,da mi je prijatelj dolžan 3.000 EUR. Bog ne daj, da bi se me začel izogibati in iskati razne izgovore. Po drugi strani pa tudi nočem, da bi mi zameril, ker me je prosil s težkim srcem.
Vem, da dečko zna zaslužiti denar. Ni lenuh in trdo dela. Doživljam ga kot poštenjačino. Ampak če bo rabil 15 let, da banki povrne teh jebenih 50 tisoč, nekako dvomim, da bo tudi teh 3 tisoč povrnil kar v dveh tednih.
Čeprav je namen teme ugotoviti vaša mnenja glede posojanja denarja, sem nalašč malo natančneje opisal dilemo, da dobim še kakšen nasvet..
Z lepimi pozdravi!
