Takole načelno.
Človek/državljan je lahko nezadovoljen z delom nekega organa. Lahko ima tudi močno odklonilno mnenje, tako o organu, kot o posamezniku na vidnem mestu (politika, gospodarstvu)! To mnenje seveda lahko tudi izrazi. Javno, v gostilni, ali na internetu.
Primer 1:
Nekaj tisoč ljudi je za Bratuškovo napisalo, da je šivilja. Nekateri, da je cvirnšteparica. Si upamo nekaj tisoč ljudi oglobiti z (recimo) 800 evri? Mislim, da si ne upamo.
Primer 2:
Na nogometni tekmi Maribor: Olimpija že leta viole skandirajo: Ubi, ubi žabara. Pravzaprav pozivajo k umoru, ne skandirajo, da so igralci Olimpije pajaci.
Si upamo nekaj sto Viol kaznovati z 800 evri? Se ne, ker bi nam Viole razbile (poleg policistov na tekmi) še sodišče, oziroma tisti organ, ki bi tako kazen izrekel.
Primer 3:
Na blog strani Publish wall je (ženska!) napisala: Ko bo Dušan Šešok umrl, bodo v njegovo krsto zvrtali luknje. Da bodo lahko črvi ven bruhali.
A si upa kakšno sodišče obsoditi avtorico? Mislim, da ne, tudi zaradi tega, ker si podobno misli vsaj 50.000 Slovencev. Če pa si nekdo nekaj misli, lahko on to tudi izrazi. Le zakaj bi moral spoštovati nekega tajkuna, ki je z eno nogo v zaporu in še ni procesiran samo zaradi tega, ker so sodniku naložili preveč zadev?
Če pa ni tako, bo najbolje, da spet uvedemo verbalni delikt in odprimo Goli otok, kjer boš za eno takih izjav (ali skandiranj) dobil 5 let prelaganja kamenja....
Mimogrede: Koliko uspešnih tožb proti državljanom zaradi razžalitve pa so do sedaj dobili Bavčar, Šrot, Zidar in Tovšakova?
V besednjaku Slovencev zelo pogosto označeni kot barabe, tajkuni in kriminalci...
Ali pa imamo dvojna merila: za posameznike ena, za organ, ki pojokca (policija) pa druga merila?
A granitne kocke (fizični napad!) pred skupščino, pa policaje niso prizadele?