Ostani pri tematiki, ki jo poznaš.
Vzgon je težava pri prazni cisterni, če je okoliška zemljina razmočena ali če bi bila cisterna že vsaj deloma v območju podtalnice.
Prazno cisterno iz pretankega materiala stisnejo skupaj (ne porinejo ven ne not) bočni pritiski zemljine, zato tudi ni konstruirana kot navaden enakomerno debel sod brez ojačitev.
Zato se vsako cisterno (v zemlji) postavi v vago na nek "temelj" in napolni preden se jo zasuje (ker se še vsaka malo "raztegne"). Zasuješ jo z materialom ki ima sposobnost drenaže, ki ga na obeh straneh ločiš z foljo. Na strani cisterne s tako da ščiti cisterno (gumbasta folja) na drugi strani z gradbenim filcem. Če zakoplješ direkt v zemljo ti jo bo zvilo ko bo prazna, vsako, ne glede na debelino ker nanjo pritiska par ton bočne sile. Zato imaš vmesni sloj ki cisterno ščiti pred tem oz. predstavlja diletacijski sloj ki prenaša pritiske iz obeh smeri. No ta sloj je vododržen (drenaža pa to) in ob nalivu se vanj lahko nateče dovolj vode da dvigne cisterno iz tal če je prazna.
Skratka če povzamem:
- če se bojiš da se cisterna deformira zaradi zunajih sil uporabi vmesni diletacijski sloj (priporočeno vedno, ne glede na debelino stene)
- če uporabiš diletacijski sloj brez opcije drenaže na dnu (vkopano na ravnini) potem smatraj da pod cisterno lahko pride dovolj vode da jo prazno dvigne
- proti dvigu se lahko boriš tako da jo ustrezno fiksiraš oz. nad njo daš dovolj mase (1 kubik je 1t vzgona, torej za vsak kubik rabiš 1t mase ki pritiska navzdol)
RAzne samograditeljske scene ko skoplješ jamo in vanjo postavišp cisterno in potem zasuješ z istim materialom se končajo ponavadi s puščanjem cisterne zaradi zunanjih vplivov, ali pa dviga/premika cisterne zaradi delovanja podtalnice oz. ne rabiš niti podtalnice -> ko skoplješ luknjo v tla bo površinska voda (aka dež) najprej šla v to luknjo ne glede na to kako jo boš ti nazaj zakopal.