In to ni prva pletnarska vojna prva je bila dobrih 222 let nazaj.
Čez štiri dni bo minilo 222 let od prve čolnarske "vojne". Takratni lastnik jezera je postal, dunajski trgovec Adolf Muhr. Leta 1893 je začel uveljavljati lastninske zahteve in hotel izničiti pravice do izkoriščanja jezera, ki so jih imeli Blejci. Vseh 19 čolnarjev se je, kot je pred 32 leti zapisal blejski kronist, Božo Benedik, uprlo. Takratni občinski odbor jim je prišel naproti. Lastnik jezera je popustil in 8. aprila so podpisali pogodbo o sodelovanju v slovenskem in nemškem jeziku.
Pletnarji, pravice so bile dedne, so kljub občasnim trenjem složno stopili skupaj, ko je leta 1923 Avgust Praprotnik, lastnik letne hiše ob predoru, splavil v jezero prvi motorni čoln. Bil je konkurenca in ni zdržal dolgo. Takratni lastnik jezera, Ivan Kenda je menil, da je jezero premajhno za motorni čoln.
Po drugi svetovni vojni je predsedstvo vlade LRS, avgusta 1948, izdalo odločbe o izbrisu služnostnih pravic na Blejskem jezeru. Prevozi so prešli v posest komunalnega podjetja Grajsko kopališče, ki pa ni imelo dovolj pletenj za prevoze ljudi na otok. Čolnarji, ki so (morali) popuščati so v nadaljevanju uspeli. Čolnar Leopold Bijol, otoški ključar je dobil kot prvi obrtno dovoljenje.
Po obnovi otoka, pred 43 leti, je takratni Zavod za pospeševanje in razvoj turizma kupil dva manjša motorna čolna na električni pogon. Čolnarji so se ponovno počutili ogrožene. 2. junija leta 1973 so izvlekli vse pletne na obalo. Zvezali so jih z verigami, da bi preprečili stavkokaze.
Takrat je vlogo "odvetnika" pletnarjev uspešno odigral domačin z Mlina, pisatelj in prvoborec Tone Svetina. Njegova, "lepo utemeljena pritožba na radovljiško občino," kot je zapisal Benedik, je bila uslišana. Zavod se je zavezal, da bo imel le dva čolna na točno določeni lokaciji in relaciji.
Vse do danes je bilo med čolnarji neprešteto veliko, nikoli zapisanih zgodb. Eni trdijo, da so "država v državi" in da z njimi ni varno češenj zobat....
Prvega aprila letos je blejski župnik, dr. Janez Ferkolj, ki se je v minulih letih izkazal kot skrben in dober gospodar otoka in cele blejske fare, odločil, da s pletno Sinaj, na električni pogon, ponudi linijski prevoz. Tudi zato, ker se s pletnarji ni mogel dogovoriti o skupnem sodelovanju.
Pletnarji so prepričani, da Sinaj krši veljavni plovni red. In so ga v soboto, drugega aprila, kljub temu, da ni njihova last, potegnili na obalo.
Blejci, Blejčani in vsi drugi, predvsem pa turisti, izgubljajo.
Sinaj je Mojzesova gora. 1250 let pred Kristusom je prerok Mojzes rešil Jude iz egiptovskega ujetništva. Tako svetopisemska zgodba, ki pravi tudi to, da je Bog na gori Sinaj razodel Mojzesu Toro (pet Mojzesovih knjig) in deset božjih zapovedi.
Le katero bodo Blejci uporabili zase.....?
Mirko Kunšič, FB
))
