Za spisat je hotel tistih 10 procentov, kot vedno, podobne neugodne stvari.
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Da imate dvojna merila, ene za naše telo ne za vaše. In vsak naj si zbere svoje
visek_izobrazbe
Guru
Kako to, da se nihce ni komentiral smernic za popolno prehrano, ki jih je sprejela vlada g. Goloba? Saj so vendar osnova zs dolgo in zdravo zivljenje ( predvsem krav, ker rdece meso nene).
Pa so se tako trudili (posebej Tinca ocitno)
Pa so se tako trudili (posebej Tinca ocitno)
Vse skupaj je en velik zmazek, ko dodaš v igro obe objavi v MDPI Foods. MDPI je založniška hiša z zelo sumljivimi praksami pri objavljanju znanstvenih tekstov, samo malo stran od pay-to-publish. Kar nekaj ljubljanskih fakultet ne dovoli ali vsaj odsvetuje objavljanje v MDPI revijah. Predvsem zaradi zelo sumljivega peer review procesa, kjer je prvi odziv na poslano samo dva tedna. Resnega članka resen reviewer ne prebere v dveh tednih (branje pomeni fact checking in vse ostalo), tu se pa proces konča v takem času.
Ker je stvar dolga 285 strani!!! Še preskrolat se mi tistega ni dalo kaj šele da bi bral.
Bo prvo spucala tisto kar neposredno skodi drzavi. Upam. Vmes pa prebiraj in sanjari kako bi bilo ce bi pernata princesa bila manj arogantna in bi ji uspelo sestavit vlado.
Za začetek bi bilo povsem dovolj če bi upoštevali pripombe zdravniške zbornice, od prve do zadnje črke. Pa jih niti prebrali niso. In po drugi strani, če bi imeli vsaj približno normalno ministrstvo za kmetijstvo, ne pa spačka, ki so ga strankarski interesi zmrcvarili do neprepoznavnosti, bi bil ta zmazek v smeteh še preden so sestavili "strokovno" skupino.
Ljudje ga bodo komentirali ko bo dolg max. 50 znakov in v slikah (z obveznimi elementi vegan, muslič, šola, svinjina, woke).
Ljudje ga bodo komentirali ko bo dolg max. 50 znakov in v slikah (z obveznimi elementi vegan, muslič, šola, svinjina, woke).
Tako pač je, ko so interesi posameznih povzpetnikov krepko pred prehransko varnostjo države s katero se ne ukvarja praktično nihče. Uvoz deluje, skrbi ni.
Hja naša tinca.....ona drugače veliko ve, samo zgleda, da je zaradi stresa, ker bo golob v opozociji mogoče zamenjala jedilnike ....
Golobovi še zadnji hip prerazporejajo zvezdnice svoje vlade, jim dodeljujejo veleposlaniška mesta in dvigujejo plače.
n1info.si
Odhajajoča Golobova vlada je na petkovi dopisni seji razrešila več državnih sekretarjev, med njimi državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Melito Gabrič, ki jo je ob tem nagradila z višjim diplomatskim nazivom. Vlada je na omenjeni seji razrešila tudi direktorico vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Petro Bezjak Cirman, za vršilko dolžnosti direktorice Ukoma pa imenovala Špelo Vovk.
Na petkovi dopisni seji vlade je bila tako Tina Seršen razrešena z mesta državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Po naših informacijah se vrača na direktorat za energetiko. Prav tako sta bila razrešena državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič ter državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melita Gabrič.
Pri Gabrič je vlada kot razlog za razrešitev navedla "opravljanje novih delovnih dolžnosti". Kot smo poročali na N1, je bila imenovana za veleposlanico v Rimu – ukaz o njeni postavitvi je predsednica republike Nataša Pirc Musar na začetku maja že podpisala.
Da naj bi na nekaterih ministrstvih "svojim najožjim sodelavcem" tik pred odhodom Golobove vlade dvignili plačne razrede, je sicer pred dnevi na družbenem omrežju X objavila SDS. "Odhajajoča Golobova vlada, ki Sloveniji zapušča ogromen proračunski primanjkljaj, se je odločila, da ga bo pred odhodom še povišala. Tokrat bo davkoplačevalski denar razdelila kar med svoje najožje sodelavce," je navedla Janševa stranka.
Dopisna seja odhajajoče vlade: koga je razrešila in koga je ob tem nagradila z višjim diplomatskim nazivom
Odhajajoča Golobova vlada je na petkovi dopisni seji razrešila več državnih sekretarjev.
n1info.si
Odhajajoča Golobova vlada je na petkovi dopisni seji razrešila več državnih sekretarjev, med njimi državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Melito Gabrič, ki jo je ob tem nagradila z višjim diplomatskim nazivom. Vlada je na omenjeni seji razrešila tudi direktorico vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Petro Bezjak Cirman, za vršilko dolžnosti direktorice Ukoma pa imenovala Špelo Vovk.
Na petkovi dopisni seji vlade je bila tako Tina Seršen razrešena z mesta državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Po naših informacijah se vrača na direktorat za energetiko. Prav tako sta bila razrešena državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič ter državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melita Gabrič.
Pri Gabrič je vlada kot razlog za razrešitev navedla "opravljanje novih delovnih dolžnosti". Kot smo poročali na N1, je bila imenovana za veleposlanico v Rimu – ukaz o njeni postavitvi je predsednica republike Nataša Pirc Musar na začetku maja že podpisala.
Da naj bi na nekaterih ministrstvih "svojim najožjim sodelavcem" tik pred odhodom Golobove vlade dvignili plačne razrede, je sicer pred dnevi na družbenem omrežju X objavila SDS. "Odhajajoča Golobova vlada, ki Sloveniji zapušča ogromen proračunski primanjkljaj, se je odločila, da ga bo pred odhodom še povišala. Tokrat bo davkoplačevalski denar razdelila kar med svoje najožje sodelavce," je navedla Janševa stranka.
spomini spomini spominiGolobovi še zadnji hip prerazporejajo zvezdnice svoje vlade, jim dodeljujejo veleposlaniška mesta in dvigujejo plače.
Dopisna seja odhajajoče vlade: koga je razrešila in koga je ob tem nagradila z višjim diplomatskim nazivom
Odhajajoča Golobova vlada je na petkovi dopisni seji razrešila več državnih sekretarjev.
Na petkovi dopisni seji vlade je bila tako Tina Seršen razrešena z mesta državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Po naših informacijah se vrača na direktorat za energetiko. Prav tako sta bila razrešena državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič ter državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melita Gabrič.
Imeti sindikat je očitno dober biznis, iz Financ:
Finance Live
Avtor
Petra Sovdat
26.05.2026 03:00
Čas branja: 6 min
Kam denar članov vlagajo sindikati? Naložbe je razkril le Jakob Počivavšek (desno). Branimir Štrukelj (SVIZ) in Andrej Zorko (ZSSS) netransparentno molčita. Foto: fotomontaža
Deset največjih sindikatov smo vprašali, kam vlagajo denar svojih članov. Odgovor smo dobili le od enega.
Prejšnjo sredo smo šefom sindikatov, ki imajo največ prihodkov, poslali vprašanje o naložbah sindikata. V katere naložbe – vrednostne papirje, poslovne deleže, sklade, sredstva v upravljanju, nepremičnine … – so doslej vložili sredstva sindikata? Kakšne donose so dosegli po posameznih naložbah? Kako izbirajo naložbe, kakšne donose želijo ustvariti? Kakšna je politika izstopa iz naložb: po koliko letih, ob kakšnem donosu? Kam nameravajo sredstva vlagati letos in zakaj?
Vprašanja smo poslali Branimirju Štruklju, SVIZ, Andreju Zorku, ZSSS, Ireni Ilešič Čujovič iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Lidiji Jerkič iz SKEI, Zlatku Rateju iz Sindikata strojevodij Slovenije, Roku Cvetku iz Policijskega sindikata Slovenije PSS, Edinu Adroviću iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Igorju Toplaku iz Sindikata policistov Slovenije ter Borisu Franjkoviću iz Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije.
Odgovor o naložbah je poslal le Jakob Počivavšek, Pergam.
Sindikati niso zasebni krožki prijateljev. Upravljajo milijone evrov članarin, nepremičnine, rezerve in v nekaterih primerih tudi pomembne finančne naložbe.
Hkrati pomembno vplivajo na plače tako v javnem kot zasebnem sektorju, na davčno politiko in porabo javnega denarja. Praviloma se vsi ideološko javno opredeljujejo proti kapitalu, proti »neoliberalnemu kapitalizmu«.
Zato vprašanje, kako upravljajo lastno premoženje, ni »interna zadeva«, ampak legitimno javno vprašanje.
Najprej povejmo, da sindikati kot pravne osebe zasebnega prava vsako leto na AJPES poročajo o finančnem poslovanju. V letnem poročilu morajo biti bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, pojasnila k izkazom in poslovno poročilo. Vendar pa AJPES letnih poročil sindikatov avtomatično ne objavlja javno – kot to objavi za gospodarske družbe.
Sindikati prav tako ne objavljajo letnih poročil na svojih spletnih straneh – dopuščamo možnost, da kakšen od sindikatov poročilo objavi na zaklenjenem delu spletišča. Pri nekaj sindikatih smo na spletnih straneh našli poročila o delu za petletno obdobje, ki se je končalo leta 2022. O financah so bila poročila zelo splošna.
Prav tako sindikati javno ne objavljajo, koliko članov zastopajo, skrite so plače vodstev.
Pri pripravi pregleda naložb smo si najbolj pomagali z bazami na portalu Dun & Bradstreet, ki sicer ne dajejo popolne slike. Baze tam namreč ne zajemajo naložb v tujini, med te štejemo tudi počitniške zmogljivosti na Hrvaškem, prav tako smo opazili, da nekateri sindikati še nimajo vpisanih lastninskih pravic na nepremičninah v Sloveniji.
1. SVIZ: najbogatejši sindikat z največ naložbami
Branimir Štrukelj od leta 1996 vodi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). To je sindikat z največjimi prihodki, lani so znašali 5,47 milijona evrov, presežek prihodkov nad odhodki (po domače dobiček) pa je dosegel 2,04 milijona evrov.
SVIZ je tudi sindikat z največ sredstvi in najbolj razpršenimi naložbami. Konec minulega leta je imel 39,01 milijona evrov sredstev, ta so glede na leto prej zrasla za slabih 30 odstotkov. Največji del sredstev so dolgoročne (18,3 milijona evrov) in kratkoročne (17,2 milijona evrov) finančne naložbe. Te dosegajo lepe rasti. Vrednost kratkoročnih finančnih naložb je lani glede na leto 2024 zrasla za 33,2 odstotka, vrednost dolgoročnih finančnih naložb pa za 27,3 odstotka. Med kratkoročnimi finančnimi naložbami je tudi 6,28 milijona evrov posojil, za 1,18 milijona evrov več kot leto prej. Koga so kreditirali, iz bilance ni razvidno.
Katere naložbe ima SVIZ?
2. ZSSS lani zmanjšal svoja sredstva
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je konec minulega leta imela 3,78 milijona evrov sredstev, za 2,2 odstotka manj kot konec leta 2024. Glavnina je dolgoročnih sredstev, od tega je dolgoročnih finančnih naložb za 168 tisoč evrov. Kratkoročne finančne naložbe so vrednotene na 269 tisoč evrov, glede na leto prej so se povečale za 27 odstotkov.
Dodajmo, da imajo nekatere območne enote ZSSS naložbe oziroma premoženje ločeno od centrale.
Kaj ima ZSSS?
Katere delnice imajo slovenski sindikati
Kdo je najbogatejši, v kaj vlagajo največjiFinance Live
Avtor
Petra Sovdat
26.05.2026 03:00
Čas branja: 6 min
Kam denar članov vlagajo sindikati? Naložbe je razkril le Jakob Počivavšek (desno). Branimir Štrukelj (SVIZ) in Andrej Zorko (ZSSS) netransparentno molčita. Foto: fotomontaža
Deset največjih sindikatov smo vprašali, kam vlagajo denar svojih članov. Odgovor smo dobili le od enega.
Prejšnjo sredo smo šefom sindikatov, ki imajo največ prihodkov, poslali vprašanje o naložbah sindikata. V katere naložbe – vrednostne papirje, poslovne deleže, sklade, sredstva v upravljanju, nepremičnine … – so doslej vložili sredstva sindikata? Kakšne donose so dosegli po posameznih naložbah? Kako izbirajo naložbe, kakšne donose želijo ustvariti? Kakšna je politika izstopa iz naložb: po koliko letih, ob kakšnem donosu? Kam nameravajo sredstva vlagati letos in zakaj?
Kdo so netransparentni sindikalisti
Vprašanja smo poslali Branimirju Štruklju, SVIZ, Andreju Zorku, ZSSS, Ireni Ilešič Čujovič iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Lidiji Jerkič iz SKEI, Zlatku Rateju iz Sindikata strojevodij Slovenije, Roku Cvetku iz Policijskega sindikata Slovenije PSS, Edinu Adroviću iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Igorju Toplaku iz Sindikata policistov Slovenije ter Borisu Franjkoviću iz Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije.
Odgovor o naložbah je poslal le Jakob Počivavšek, Pergam.
Sindikati niso zasebni krožki prijateljev. Upravljajo milijone evrov članarin, nepremičnine, rezerve in v nekaterih primerih tudi pomembne finančne naložbe.
Hkrati pomembno vplivajo na plače tako v javnem kot zasebnem sektorju, na davčno politiko in porabo javnega denarja. Praviloma se vsi ideološko javno opredeljujejo proti kapitalu, proti »neoliberalnemu kapitalizmu«.
Zato vprašanje, kako upravljajo lastno premoženje, ni »interna zadeva«, ampak legitimno javno vprašanje.
Delnice, naložbe v skladu, nepremičnine: kam vlaga pet največjih sindikatov
Najprej povejmo, da sindikati kot pravne osebe zasebnega prava vsako leto na AJPES poročajo o finančnem poslovanju. V letnem poročilu morajo biti bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, pojasnila k izkazom in poslovno poročilo. Vendar pa AJPES letnih poročil sindikatov avtomatično ne objavlja javno – kot to objavi za gospodarske družbe.
Sindikati prav tako ne objavljajo letnih poročil na svojih spletnih straneh – dopuščamo možnost, da kakšen od sindikatov poročilo objavi na zaklenjenem delu spletišča. Pri nekaj sindikatih smo na spletnih straneh našli poročila o delu za petletno obdobje, ki se je končalo leta 2022. O financah so bila poročila zelo splošna.
Prav tako sindikati javno ne objavljajo, koliko članov zastopajo, skrite so plače vodstev.
Pri pripravi pregleda naložb smo si najbolj pomagali z bazami na portalu Dun & Bradstreet, ki sicer ne dajejo popolne slike. Baze tam namreč ne zajemajo naložb v tujini, med te štejemo tudi počitniške zmogljivosti na Hrvaškem, prav tako smo opazili, da nekateri sindikati še nimajo vpisanih lastninskih pravic na nepremičninah v Sloveniji.
1. SVIZ: najbogatejši sindikat z največ naložbami
Branimir Štrukelj od leta 1996 vodi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). To je sindikat z največjimi prihodki, lani so znašali 5,47 milijona evrov, presežek prihodkov nad odhodki (po domače dobiček) pa je dosegel 2,04 milijona evrov.
SVIZ je tudi sindikat z največ sredstvi in najbolj razpršenimi naložbami. Konec minulega leta je imel 39,01 milijona evrov sredstev, ta so glede na leto prej zrasla za slabih 30 odstotkov. Največji del sredstev so dolgoročne (18,3 milijona evrov) in kratkoročne (17,2 milijona evrov) finančne naložbe. Te dosegajo lepe rasti. Vrednost kratkoročnih finančnih naložb je lani glede na leto 2024 zrasla za 33,2 odstotka, vrednost dolgoročnih finančnih naložb pa za 27,3 odstotka. Med kratkoročnimi finančnimi naložbami je tudi 6,28 milijona evrov posojil, za 1,18 milijona evrov več kot leto prej. Koga so kreditirali, iz bilance ni razvidno.
Katere naložbe ima SVIZ?
- Krka: ima 0,148 odstotka kapitala novomeškega farmacevta, tržna vrednost deleža je 12,4 milijona evrov. Z delnicami tudi dokaj aktivno upravlja. Največ, 0,19 odstotka v kapitalu Krke, je sindikat imel aprila 2020, nato je delež do konca septembra 2020 zmanjševal, do 0,144 odstotka. Zadnja nakupa je opravil marca 2022.
- Delavska hranilnica: je največji, 11,7-odstotni lastnik banke, ki je v zadnjih letih tako hitro rasla, da je vmes morala poseči Banka Slovenije, ki je njeno rast zamejila. Delež je po zadnji ceni delnice vreden 14,83 milijona evrov.
- Advance Capital Partners (ACP): to je najbolj aktiven naložbeni sklad pri nas, nastal je iz družbe Adventura Darka Martina Klariča. ACP je za svoja dva sklada zasebnega kapitala, s katerima kupuje, prenovi in nato proda podjetja, skupaj zbral okoli 250 milijonov evrov zavez vlagateljev, SVIZ je vložil 300 tisoč evrov.
- (Vsaj) 64 nepremičnin na 41 lokacijah, v skupni izmeri 4.319 kvadratov in z ocenjeno vrednostjo 2,5 milijona evrov. Med temi je 27 stanovanj, dom na Kriški planini ter apartmaji v Bohinjski Bistrici, Moravski vasi, Banovcih in Podčetrtku. SVIZ na svoji spletni strani sicer ponuja počitnikovanje članom v 35 sindikalnih počitniških stanovanjih.
- Na računu so imeli 196 tisoč evrov, 32 tisoč evrov več kot konec leta 2024.
2. ZSSS lani zmanjšal svoja sredstva
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je konec minulega leta imela 3,78 milijona evrov sredstev, za 2,2 odstotka manj kot konec leta 2024. Glavnina je dolgoročnih sredstev, od tega je dolgoročnih finančnih naložb za 168 tisoč evrov. Kratkoročne finančne naložbe so vrednotene na 269 tisoč evrov, glede na leto prej so se povečale za 27 odstotkov.
Dodajmo, da imajo nekatere območne enote ZSSS naložbe oziroma premoženje ločeno od centrale.
Kaj ima ZSSS?
- Delavska hranilnica: 0,35 odstotka banke, delež je vreden približno 444 tisoč evrov.
- (Vsaj) 39 nepremičnin na 24 lokacijah v Sloveniji, skupne izmere dobrih 40 tisoč kvadratnih metrov in z ocenjeno vrednostjo 4,4 milijona evrov. Med temi je pet stanovanj in koča v Ukancu.
Tudi glavni SVIZec, ki ni bil sprejet na AGRFT in sedaj uspešno igra vlogo sindikalista, ima več virov prihodkov.
Dvoličnost Branimirja Štruklja: razkrivamo prihodke, vpliv in kapitalsko ozadje večnega sindikalista (Safari Special)
V novi epizodi naročniškega podkasta Safari Special odpiramo eno najbolj vročih tem ta hip: kdo je v resnici “večni sindikalist” Branimir Štrukelj? Povod za epizodo je bil izjemen odziv javnosti.
www.zanima.me
