Dosežki trenutne vlade

AndrejEnej

Guru
13. okt 2016
4.304
-675
113
150.000.000 km away
Da se v nedeljo slučajno ne "nategnem" in ne volim napačnih:

mi lahko kdo od levega pola pove, kaj so resnični dosežki te vlade? Desnega pola ne bom spraševal, ker bo odgovor, da "itak niso naredili nič"

Torej:
-gradnja novih stanovanj, koliko? DA, NE?
-DSO, realni podatki? Podatki Maljevca veljajo, ne veljajo?
-drugi tir

itd ...

Božičnica ter dvig minimalne plače ne štejeta, to je bil itak globalni zajeb ... in nabiranje točk.

Svobodnjak ?
Gatto ?
itd.
 

mistique

Guru
16. jun 2009
16.655
3.688
113
1774000651633.png


  • Spodaj je analitična razdelitev ukrepov vlade Robert Golob po dveh oseh:
    • ekonomski učinek (rast, produktivnost, javne finance)
    • socialni učinek (neenakost, dostopnost, varnost posameznika)
    • Ključno: veliko ukrepov ima dvojen učinek (pozitivno na eni strani, negativno na drugi). To bom eksplicitno pokazal.


    1. “Win–win” ukrepi (pozitivni ekonomsko + socialno)​

    ✔️ Stabilizacija v krizah (energija, poplave)​

    • subvencije podjetjem
    • regulacija cen energije
    • hitra javna poraba po poplavah
    • Ekonomsko:
    • preprečen val stečajev
    • ohranitev delovnih mest
    • stabilna gospodarska aktivnost
    • Socialno:
    • zaščita gospodinjstev pred cenovnimi šoki
    • manjši padec življenjskega standarda
    • Odvisnost:
      če podjetja ne propadejo → ostanejo delovna mesta → socialna stabilnost


    ✔️ Visoka zaposlenost​

    • trg dela ostal zelo močan
    • Ekonomsko:
    • več davčnih prihodkov
    • večja potrošnja
    • Socialno:
    • nižja brezposelnost
    • večja varnost posameznika

    ⚖️ 2. Socialno pozitivni, ekonomsko “mešani” ukrepi​

    ➕ Dvig plač (javnega sektorja, minimalna plača)​

    Socialno:​

    • višji dohodki
    • manj revščine
    • večja kupna moč
    • Ekonomsko:
    ± večja potrošnja (pozitivno)
    − pritisk na inflacijo
    − večji strošek države
    − pritisk na zasebni sektor (dvig plač → stroški)

    Odvisnost:
    • kratkoročno: ljudje živijo bolje
    • dolgoročno: če rast produktivnosti ne sledi → problem konkurenčnosti

    ➕ Socialni transferji (dodatki, pokojnine)​

    Socialno:​

    • večja socialna varnost
    • manjša neenakost
    • Ekonomsko:
    − večja javna poraba
    − pritisk na proračun
    ± več potrošnje (kratkoročni boost)

    Klasičen trade-off:
    socialna pravičnost vs. fiskalna vzdržnost


    ➕ Regulacija cen (energija)​

    Socialno:​

    • zaščita potrošnikov
    • Ekonomsko:
    − distorzija trga
    − slabši signali za varčevanje / investicije
    − strošek za državo


    ⚖️ 3. Ekonomsko pozitivni, socialno “mešani” ukrepi​

    ➕ Fiskalna stabilnost (relativno znižanje dolga % BDP)​

    Ekonomsko:​

    • večja kredibilnost države
    • nižji stroški zadolževanja
    • Socialno:
    ± omejuje prostor za socialno porabo
    ± lahko pomeni zadržanost pri socialnih politikah

    Odvisnost:
    • dolgoročna stabilnost → omogoča socialno državo
    • kratkoročno → lahko pomeni manj pomoči

    ➕ Spodbude gospodarstvu (subvencije, pomoč)​

    Ekonomsko:​

    • ohranjanje podjetij
    • stabilnost BDP
    • Socialno:
    ± indirektni učinek (prek zaposlovanja)
    − lahko percepcija neenakosti (pomoč podjetjem vs. ljudem)


    ❗ 4. Ukrepi z večjim tveganjem (negativni potenciali)​

    To niso nujno “slabi” ukrepi, ampak imajo večje sistemsko tveganje.


    ➖ Povečanje javne porabe​

    Ekonomsko:​

    − tveganje za dolgoročno fiskalno neravnotežje
    − odvisnost od gospodarske rasti

    Socialno:​

    • kratkoročno izboljšanje standarda
    • Odvisnost:
      če rast upade → socialni sistem postane težje financirati


    ➖ Nedokončane reforme (zdravstvo, dolgotrajna oskrba)​

    Ekonomsko:​

    − neučinkovitost sistema
    − visoki stroški brez optimalnega učinka

    Socialno:​

    − nezadovoljstvo (čakalne vrste, dostopnost)

    To je ključni problem:
    stroški so že tukaj, koristi pa še ne


    ➖ Plačna reforma javnega sektorja (potencialno)​

    Ekonomsko:​

    − dolgoročno povečanje mase plač
    − pritisk na proračun

    Socialno:​

    • bolj pravičen sistem
    • zadovoljstvo zaposlenih
    • Odvisnost:
      če produktivnost javnega sektorja ne naraste → fiskalni pritisk


    Ključna povezava (najpomembnejši insight)​

    Jedro celotne politike:​

    Večina ukrepov sledi logiki:

    kratkoročna socialna stabilnost
    ➡️ na račun
    povečanega fiskalnega pritiska


    Strukturni vzorec​

    Tip ukrepaKratkoročnoDolgoročno
    Socialni transferji socialno⚠️ fiskalno
    Dvig plač socialno⚠️ konkurenčnost
    Subvencije stabilnost⚠️ učinkovitost
    Reforme⚠️ boleče potencialno

    Bottom line (brez olepševanja)​

    Pozitivno:
    • stabilnost v krizah
    • močan trg dela
    • socialna zaščita
    • Negativno / tveganja:
    • povečana javna poraba
    • odvisnost od gospodarske rasti
    • reforme še niso dale rezultatov
 
  • Všeč mi je
Reactions: AndrejEnej

d3esaly

Fizikalc
1. jun 2008
493
72
28
Glede na to, da ti je takole lepo razdelal, ga prosim vprašaj kaj torej sledi, če upošteva gospodarsko krizo na vidiku zaradi vojne v Iranu. Bankrot...
 

mistique

Guru
16. jun 2009
16.655
3.688
113
Kratek odgovor: bankrot države Slovenije je zelo malo verjeten scenarij, tudi v primeru resnejše krize (npr. eskalacije konflikta z Iran). Bolj realni so upočasnitev rasti, fiskalni pritiski in politično težke odločitve.

Gremo strukturirano.


1. Kaj bi dejansko pomenila “kriza zaradi Irana”​

Če se konflikt razširi, so ključni transmisijski kanali:

Energija​

  • višje cene nafte in plina
    → dražja proizvodnja
    → inflacijski pritisk

Zunanja trgovina​

  • slabša rast EU (glavni trg Slovenije)
    → padec izvoza

Negotovost​

  • nižje investicije
  • volatilni finančni trgi
To je klasičen stagflacijski šok (nižja rast + višje cene).


⚖️ 2. Kako je Slovenija pozicionirana​

✔️ Pozitivni faktorji​

  • članica Evropska unija
  • članica Evroobmočje
  • dostop do:
    • ECB likvidnosti
    • EU mehanizmov (npr. skladi, fleksibilnost pravil)
To drastično zmanjša verjetnost bankrota


❗ Slabosti​

  • odprto gospodarstvo (odvisno od izvoza)
  • visoka javna poraba
  • starajoča populacija
  • nedokončane reforme

3. Realni scenariji (od najbolj verjetnega → najmanj)​

Scenarij 1: “Mehka kriza” (najverjetnejši)​

Kaj se zgodi:​

  • rast pade (0–1 %)
  • inflacija ponovno naraste
  • proračunski primanjkljaj se poveča

Posledice:​

  • manj prostora za socialne ukrepe
  • zamiki investicij
  • politični pritiski
To je baseline scenarij


Scenarij 2: “Stresni scenarij”​

Kaj se zgodi:​

  • recesija v EU
  • večji padec izvoza
  • dražje zadolževanje

Posledice:​

  • rezanje porabe ALI višji davki
  • zamrznitev nekaterih reform
  • večja brezposelnost
Še vedno brez bankrota


Scenarij 3: “Kriza financiranja”​

To je edini, kjer se pojavi vprašanje “bankrota”.

Kaj bi moralo iti narobe:​

  • huda recesija
  • izguba zaupanja trgov
  • močno povečanje obrestnih mer
  • politična nestabilnost

Kaj se zgodi:​

  • država težje refinancira dolg

Ampak ključna točka:​

Slovenija bi v tem primeru:
  • dobila podporo EU
  • potencialno aktivirala mehanizme kot:
    • Evropski mehanizem za stabilnost
To pomeni:
ne bankrot, ampak “nadzorovana pomoč” (kot Grčija)


4. Zakaj bankrot NI realen baseline​

Za razliko od držav, ki bankrotirajo:

Slovenija:​

  • nima lastne valute (ni valutne krize)
  • ima podporo ECB (kupovanje obveznic)
  • je integrirana v EU sistem
Bankrot bi zahteval:
  • kolaps EU sistema
    (kar je precej ekstremen scenarij)

5. Povezava z Golobovo politiko (iz prejšnjega vprašanja)​

To je pomembno:

Če pride kriza:​

  • socialni ukrepi → povečajo primanjkljaj
  • reforme (če uspejo) → pomagajo dolgoročno
Problem:
  • kratkoročna socialna stabilnost vs. dolgoročna fiskalna vzdržnost

Bottom line (zelo direktno)​

Najbolj realno:
  • slabša rast
  • višja inflacija
  • pritisk na proračun
Možno:
  • recesija
  • varčevalni ukrepi
Malo verjetno:
  • finančna kriza države
Zelo malo verjetno:
  • bankrot Slovenije

 

mistique

Guru
16. jun 2009
16.655
3.688
113
Ker se bo "situacija v Iranu" umirila prepozno, jaz stavim na scenarij 2 in delno 3. Ni čas za optimizem.
 

d3esaly

Fizikalc
1. jun 2008
493
72
28
Ker se bo "situacija v Iranu" umirila prepozno, jaz stavim na scenarij 2 in delno 3. Ni čas za optimizem.
Sem izvoznik, včeraj sem dostavil kontejner v Sirijo, danes odpremil kontejner za Egipt, v proizvodnji pa se dela naročilo za ZDA.
Dosežek te vlade je, da sem začel razmišljati o zaprtju in selitvi v tujino, sebe, ne proizvodnje. Optimizem je mojo glavo zapustil že dolgo časa nazaj.
 
  • Žalosti me
  • Wow
Reactions: sajkek in Matey

luka51

Guru
16. avg 2007
15.561
6.877
113
Zmanjšanje števila ocen in da tisti dan ko kaj pišejo ne smejo bit več vprašani v OS. Evo še en dosežek. Niso več tako probremenjeni.
 

sousis

Guru
16. nov 2019
1.887
1.292
113
Zmanjšanje števila ocen in da tisti dan ko kaj pišejo ne smejo bit več vprašani v OS. Evo še en dosežek. Niso več tako probremenjeni.
Pa vzgojni ukrepi veljajo 12m in ne samo eno šolsko leto, in dobijo jih že za neopravičene.

Pa ra****ili so vse normirane s.p.-je z je***njem v glavo in spreminjanjem zakonodaje vsakih par mesecev.
 

AndrejEnej

Guru
13. okt 2016
4.304
-675
113
150.000.000 km away
Žalostno, od odprtje teme še nihče ni poročal o dosežkih vlade, niti Svobodnjak in Gatto ne ...
Sem pa zato ravnokar gledal oddajo z izjavami PV Roberta Goloba. Menda cel svet govori o uspešnosti Slovenije, cel svet nam zavida stanje v državi.
Se pravi, da desni pol laže?

Sej bi še pisal, pa čakam da natočim gorivo. Aja, saj ga sploh ni ... :evil:
 

AndrejEnej

Guru
13. okt 2016
4.304
-675
113
150.000.000 km away
Zadnje čase mi avto nekam čudno v eno stran vleče ... sem mislil, da je težava v optiki. Očitno ni.

Sicer pa sem desničar. Trudim se tudi z levico, pa mi le ta povzroča precej težav.
Ne pišem o politiki. Niti ne o drk**ju. Pač pa o tem, s katero roko pišem.
 
  • Všeč mi je
Reactions: jendomen

erikson

Guru
25. avg 2007
25.604
8.986
113
Golob je zadnjič na soočenju rekel, da je bil njihov program (tisti, ki ga skrbno skrivajo) napisan za dva mandata.
 

cerveza

Pripravnik
9. sep 2012
58
27
18
Eno veliko razočaranje, da ni bilo objavljenih še več prisluhov. Da ne omenjam vrhunskega managerja, ki si je v manj kot tednu premislil glede genocidnega izraela in je zdaj projud.