Govoris o niki in jasi???Nekateri so danes pobirali smeti in tako naredili nekaj za okolje, sebe in državo. Spet drugi so pa zapravljali čas in smetili internetna polja s svojimi neskončnimi nebulozami.
Očistimo Slovenijo: v več krajih čistilne akcije
Ta konec tedna v več krajih po Sloveniji potekajo spomladanske čistilne akcije, da bi okolje očistili čim več odpadkov. Ob tem pa do konca marca poteka tudi digitalna čistilna akcija, v okviru katere bo tudi brezplačna delavnica čiščenja.www.rtvslo.si
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Veš kaj je odlično, da gledaš poslušaš in bereš le greznice katere pomagajo iskati krivca kdo naj bi snemal prisluhne ne pa kdo je kradel se candral in lagal.
Ampak ok to je tvoja stvar je Nežnah lepo zaprl gobec tisti družbeni politični delavki.
Medtem ko Slovenija še vedno razpravlja o tem, ali naj računalništvo sploh postane obvezen predmet, Hrvaška z novim šolskim letom uvaja v osnovne in srednje šole predmet o umetni inteligenci in sistematično pripravlja mlade na tehnologije prihodnosti. Številne druge evropske države so to že storile.
Tudi države bivšega vzhodnega bloka nas tako na področju izobraževanja kot digitalizacije prehitevajo po levi in desni. Kot se je za časnik Finance slikovito izrazil Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko: “Medtem ko mi nimamo niti (smiselnega) pouka računalništva, v drugih državah, ki so torej 10, 15 let pred nami, razmišljajo o predmetih iz podatkovne pismenosti, umetne inteligence … Če nočemo, da bi naši učenci razumeli delovanje sodobnih tehnologij, bo lahko Slovenija v prihodnje konkurirala le Vietnamu – namreč pri lepljenju podplatov na športne copate.”
komunjare se še vedno bojijo znanja.
Tudi države bivšega vzhodnega bloka nas tako na področju izobraževanja kot digitalizacije prehitevajo po levi in desni. Kot se je za časnik Finance slikovito izrazil Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko: “Medtem ko mi nimamo niti (smiselnega) pouka računalništva, v drugih državah, ki so torej 10, 15 let pred nami, razmišljajo o predmetih iz podatkovne pismenosti, umetne inteligence … Če nočemo, da bi naši učenci razumeli delovanje sodobnih tehnologij, bo lahko Slovenija v prihodnje konkurirala le Vietnamu – namreč pri lepljenju podplatov na športne copate.”
komunjare se še vedno bojijo znanja.
To že pozabiš, kje vse so tile lomastili v zadnjih letih.
Iz Financ:
Robert Golob je mož, ki hoče sprožiti boj proti desnemu populizmu. Je človek odločitve, ki bo odrešil ne samo Slovenijo, temveč tudi Evropo. Tako nas je v teh dneh ekskluzivno razsvetlil ugledni evropski spletni medij. Seveda je vse res. Aktualna vlada je prišla na oblast, da bi Slovenijo osvobodila avtoritarnih prijemov prejšnje. Ni ji uspelo. Pa ne zato, ker bi bili janšistični vzorci tako zelo zakoreninjeni v našo družbo, da bi Golobovi za resnično osvoboditev Slovenije potrebovali vsaj še en mandat. Ne, ni jim uspelo, ker so Golobovi ravnali enako kot Janša, le da z deklarativno leve strani. Kar sledi, je ilustracija v 10 točkah, kako je po Janši tudi Golob v 10 korakih sistematično demontiral pravno državo.
Predsednik te vlade je sodnikom sprva namenil šest stotakov za »happy end«. Sodstvo je navdušeno ploskalo. Nato se ni zgodilo nič. Sodniki so se morali obrniti na ustavno sodišče. To jim je ugodilo in vladi naložilo ustavno skladno ureditev sodniških plač. Spet se ni zgodilo nič.
Vlada je ignorirala ustavno sodišče. Njegove odločbe ni izvršila, tako da je moralo to storiti ustavno sodišče samo. Škandal. »Degutantno pravno huliganstvo«, še zlasti zato, ker je šlo za sistematičen poseg v neodvisnost sodne veje oblasti.
Ta je sicer dobila še en direkten udarec v obraz. Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z ministrstvom za finance med prazniki decembra 2023 kupilo sodno palačo. Podrtijo na Litijski cesti, ki je sodstvo ni niti želelo in v zvezi s katero danes še vedno teče kazenski postopek. S takim vlečenjem sodstva za nos je izvršilna oblast ciljala na to, da mu ne bi zaupal nihče več.
Pa s tem lomastenja po sodstvu še ni bilo konec. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo reformo sodstva, jo uskladilo s ključnimi deležniki, nato pa jo je vladajoča koalicija razšraufala z na desetine povsem nepreglednimi amandmaji.
Mednje so potisnili tudi predlog, da se podaljša mandat tedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča, ki bi sicer moral v pokoj. To nezaslišano samovoljo je preprečil sodni svet, na katerega se je posledično zgodil politični in zakonodajni desant.
Čeprav se je oglasila celo evropska stanovska organizacija, rekoč, da se s tem posega v neodvisnost sodnega sveta, je koalicija s svojimi amandmaji rinila naprej. Posledično bo sodna reforma pristala na ustavnem sodišču.
Pod Golobovo vlado je ustavno sodišče doživelo institucionalni potop. Najprej so se potopili sami, ker so politiki nastavili svoj hrbet. Paradigmatična zadeva je bil RTV, o katerem še po več kot treh letih ni odločeno. Pa tudi še številne druge zadeve, kjer je ustavno sodišče za laično javnost skrito čaralo z doktrino pravnega interesa tako, da so vladni ukrepi ostali večinoma nedotaknjeni.
Iz ustavnega sodišča so povsem neprofesionalno odtekale informacije na vse strani. Slednjič pa si ga je aktualna politika v sodelovanju s predsednico republike povsem podredila, ga napakirala v postopku, ki je neuspešnim in uspešnim kandidatom odvzel vsakršno profesionalno dostojanstvo.
Polna usta pravne države so se sprevrgla v prazen nič, ko so funkcionalno neodvisne institucije dejansko začele izvajati svoje pristojnosti. Tako je, na primer, v sagi z omrežnino Golobova vlada v nasprotju s pravom EU poskušala obračunati z agencijo za energijo. Ustavila jo je šele evropska komisija.
Postopek pred KPK je bil označen za farso. Predvolilna obljuba o odstopu v primeru kršitve integritete pa je bila v celoti požrta. Namesto predsednika vlade je z javnostjo komuniciral kar njegov odvetnik, ki je obenem še urejal, katerim novinarjem katerih medijev bo nekaj blagovolil povedati.
Podobno slabo jo je odneslo računsko sodišče. Ko je to naštelo vse mogoče nepravilnosti pri nakupu »sodne palače«, jo je dobilo po prstih. Poslanci koalicijskih strank so se mu z amandmajem k rebalansu proračuna namenili odvzeti skoraj štiri milijone evrov. Točno tako kot desni populisti bolj na vzhodu Evrope, pred katerimi nas brani slovenski »mož odločitve«.
Z roko v roki s seveda neodvisno civilno družbo, katere financiranje se je sprva spridilo na »poštenem« javnem razpisu ministrstva za javno upravo, kar je pokopalo ministrico, so Golob in tovarišija tudi čistili janšiste. Najbolj zavzeto menda v policiji. Celo tako zelo, da sta bili primorana oditi ministrica za notranje zadeve in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije. Želela sta delati prav. Pa je bilo to narobe.
Zato so postavili novega generalnega direktorja policije. Postopek je bil izpeljan brezhibno. Požegnal ga je celo uradniški svet. Upravno sodišče pa je ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito. Smola.
Pa ne za generalnega direktorja. Za državljane in vladavino prava. Generalni direktor je namreč ostal na svojem položaju, dokler se ni sesedel pod težo vseh mogočih, tudi domačijskih afer, ki so se zgrnile na policijo ter njeno vodstvo.
Iz Financ:
Golobova razgradnja pravne države v 10 korakih
Robert Golob je mož, ki hoče sprožiti boj proti desnemu populizmu. Je človek odločitve, ki bo odrešil ne samo Slovenijo, temveč tudi Evropo. Tako nas je v teh dneh ekskluzivno razsvetlil ugledni evropski spletni medij. Seveda je vse res. Aktualna vlada je prišla na oblast, da bi Slovenijo osvobodila avtoritarnih prijemov prejšnje. Ni ji uspelo. Pa ne zato, ker bi bili janšistični vzorci tako zelo zakoreninjeni v našo družbo, da bi Golobovi za resnično osvoboditev Slovenije potrebovali vsaj še en mandat. Ne, ni jim uspelo, ker so Golobovi ravnali enako kot Janša, le da z deklarativno leve strani. Kar sledi, je ilustracija v 10 točkah, kako je po Janši tudi Golob v 10 korakih sistematično demontiral pravno državo.
1. Sesutje vsakršnega ugleda sodstva
Predsednik te vlade je sodnikom sprva namenil šest stotakov za »happy end«. Sodstvo je navdušeno ploskalo. Nato se ni zgodilo nič. Sodniki so se morali obrniti na ustavno sodišče. To jim je ugodilo in vladi naložilo ustavno skladno ureditev sodniških plač. Spet se ni zgodilo nič.
Vlada je ignorirala ustavno sodišče. Njegove odločbe ni izvršila, tako da je moralo to storiti ustavno sodišče samo. Škandal. »Degutantno pravno huliganstvo«, še zlasti zato, ker je šlo za sistematičen poseg v neodvisnost sodne veje oblasti.
Ta je sicer dobila še en direkten udarec v obraz. Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z ministrstvom za finance med prazniki decembra 2023 kupilo sodno palačo. Podrtijo na Litijski cesti, ki je sodstvo ni niti želelo in v zvezi s katero danes še vedno teče kazenski postopek. S takim vlečenjem sodstva za nos je izvršilna oblast ciljala na to, da mu ne bi zaupal nihče več.
2. Desant na sodni svet in Lex Miki
Pa s tem lomastenja po sodstvu še ni bilo konec. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo reformo sodstva, jo uskladilo s ključnimi deležniki, nato pa jo je vladajoča koalicija razšraufala z na desetine povsem nepreglednimi amandmaji.
Mednje so potisnili tudi predlog, da se podaljša mandat tedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča, ki bi sicer moral v pokoj. To nezaslišano samovoljo je preprečil sodni svet, na katerega se je posledično zgodil politični in zakonodajni desant.
Čeprav se je oglasila celo evropska stanovska organizacija, rekoč, da se s tem posega v neodvisnost sodnega sveta, je koalicija s svojimi amandmaji rinila naprej. Posledično bo sodna reforma pristala na ustavnem sodišču.
3. Potop ustavnega sodišča
Pod Golobovo vlado je ustavno sodišče doživelo institucionalni potop. Najprej so se potopili sami, ker so politiki nastavili svoj hrbet. Paradigmatična zadeva je bil RTV, o katerem še po več kot treh letih ni odločeno. Pa tudi še številne druge zadeve, kjer je ustavno sodišče za laično javnost skrito čaralo z doktrino pravnega interesa tako, da so vladni ukrepi ostali večinoma nedotaknjeni.
Iz ustavnega sodišča so povsem neprofesionalno odtekale informacije na vse strani. Slednjič pa si ga je aktualna politika v sodelovanju s predsednico republike povsem podredila, ga napakirala v postopku, ki je neuspešnim in uspešnim kandidatom odvzel vsakršno profesionalno dostojanstvo.
4. Spodkopavanje funkcionalno neodvisnih institucij
Polna usta pravne države so se sprevrgla v prazen nič, ko so funkcionalno neodvisne institucije dejansko začele izvajati svoje pristojnosti. Tako je, na primer, v sagi z omrežnino Golobova vlada v nasprotju s pravom EU poskušala obračunati z agencijo za energijo. Ustavila jo je šele evropska komisija.
Postopek pred KPK je bil označen za farso. Predvolilna obljuba o odstopu v primeru kršitve integritete pa je bila v celoti požrta. Namesto predsednika vlade je z javnostjo komuniciral kar njegov odvetnik, ki je obenem še urejal, katerim novinarjem katerih medijev bo nekaj blagovolil povedati.
Podobno slabo jo je odneslo računsko sodišče. Ko je to naštelo vse mogoče nepravilnosti pri nakupu »sodne palače«, jo je dobilo po prstih. Poslanci koalicijskih strank so se mu z amandmajem k rebalansu proračuna namenili odvzeti skoraj štiri milijone evrov. Točno tako kot desni populisti bolj na vzhodu Evrope, pred katerimi nas brani slovenski »mož odločitve«.
5. Politizacija in nezakonito kadrovanje v policiji
Z roko v roki s seveda neodvisno civilno družbo, katere financiranje se je sprva spridilo na »poštenem« javnem razpisu ministrstva za javno upravo, kar je pokopalo ministrico, so Golob in tovarišija tudi čistili janšiste. Najbolj zavzeto menda v policiji. Celo tako zelo, da sta bili primorana oditi ministrica za notranje zadeve in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije. Želela sta delati prav. Pa je bilo to narobe.
Zato so postavili novega generalnega direktorja policije. Postopek je bil izpeljan brezhibno. Požegnal ga je celo uradniški svet. Upravno sodišče pa je ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito. Smola.
Pa ne za generalnega direktorja. Za državljane in vladavino prava. Generalni direktor je namreč ostal na svojem položaju, dokler se ni sesedel pod težo vseh mogočih, tudi domačijskih afer, ki so se zgrnile na policijo ter njeno vodstvo.
6. Nenehna zloraba nujnega zakonodajnega postopka
Zelo očitno so se v tem mandatu znižali tudi institucionalni standardi delovanja državnega zbora. Pustimo ob strani gostilniški nivo, ki je postal vseprisoten.
Z vidika vladavine prava je odločilno, da je vladajoča koalicija v tem mandatu sistematično zlorabljala nujni zakonodajni postopek. Ta se je spremenil v ad hoc izpolnjevanje domislic vlade in njenih prišepetovalk, brez repa in glave ter brez spoštovanja temeljnih nomotehničnih osnov.
Na vse to je skrbno, sistematično, vztrajno, premišljeno in prepričljivo opozarjala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Z učinkom nič. Vladajoča koalicija jo je odkrito ignorirala ter vpeljevala prakse, ki bodo imele dolgoročne negativne vplive na slovenski parlamentarizem.
Zlasti pa na pravice posameznikov in podjetij. Ti očitno ne morejo računati na nobeno predvidljivost, stabilnost ali pravno varnost več. Tudi ustavno prepovedana retroaktivnost zakonov je, na primer, postala nekaj najbolj normalnega.
7. Krepitev represije in sistematično nižanje standardov varovanja človekovih pravic
Ko se je zgodila tragedija v Novem mestu, je vlada reagirala po najbolj možno populističnem scenariju. Zaletela se je v zakonske spremembe na kazenskopravnem področju, ki jih z izjemo dveh pravnih strokovnjakov ni podpiral prav nihče. Nasprotno, Šutarjev zakon je bil razglašen za najbolj problematičnega po letu 1991.
Posegel je v socialne pravice najbolj ranljivih družbenih skupin. Znižal je že uveljavljene kazenskopravne standarde. Širil trajanje pripora. Brez prehodnih določb je posegel v že obstoječe postopke na sodiščih.
Medtem ko vseh negativnih posledic še niti ne poznamo, ker jih bo mogoče sistematično ugotoviti šele za nazaj, pa je že zdaj znano, da pozitivnih praktično ni bilo. Ne nazadnje, smrt v Novem mestu niti po pol leta še ni dobila nikakršnega pravnega epiloga.
8. Posegi v svobodo izražanja
Prvi ukrep te vlade je bil osvoboditev in depolitizacija javnega RTV. Tako so terjali civilna družba in novinarji sami, ki so vztrajali, da niso hlapci. Osvoboditev se je, kot se navadno zgodi v družbah z nizko pravno in politično kulturo, spremenila v svoje nasprotje.
Znotraj tistih, ki menda niso bili hlapci, se je oblikoval razred, ki je iz drugih, ki res niso hoteli biti hlapci, naredil prav to. Posledično je javni RTV z vidika svojega ugleda bankrotiral.
Kulturno ministrstvo pod Levico je hitelo na pomoč preostalemu delu medijskega prostora, ki je prav tako hrepenel po depolitizaciji, a izid, razen obljubljenih novih in novih subvencij, slednjič ni prepričal nikogar.
Konvencionalni mediji tako povsem izgubljajo bitko z digitalnimi, kjer pa vladajoča stranka z zadnjimi močmi pod krinko boja proti kibernetskim napadom (sic!) krčevito brani status quo ter s pomočjo digitalnih platform duši kritične glasove.
9. Obračunavanje s političnimi in razrednimi sovražniki
Ne samo, da so se Golob, Han in Mesec v tej vladi odkrito prek oblikovanja posebnih seznamov spravili na svoje politične nasprotnike – janšiste –, prvič v samostojni Sloveniji je oblast javno diskreditirala in prek avtoritarnega legalizma obračunala tudi z razrednim sovražnikom. To so bili privatniki na splošno, še posebej pa zdravniki, ki so jih poživalili v dvoživke.
Tako ravnanje ni samo očitno nezdružljivo s 14. členom ustave, ki vsakomur ne glede na njegove osebne okoliščine, tudi politično opredelitev, zagotavlja enake človekove pravice, je tudi v nasprotju s temeljno pravico do človekovega dostojanstva. Zato skorajda ne preseneča, da je še celo »naše« ustavno sodišče del oblastne gonje proti zdravnikom razglasilo za protiustavno.
10. Razcvet in toleriranje korupcije
Ne nazadnje, pod to oblastjo se je korupcija dokončno razcvetela in odkrito tolerirala. Bolj so mediji razkrivali dokaze o koruptivnih ravnanjih najbolj družbeno izpostavljenih oseb, bolj jim je predsednik vlade s svojo navzočnostjo v njihovi družbi naklanjal javno medijsko podporo.
Pravosodje je ostalo povsem neučinkovito, trdno na repu evropskih lestvic pregona korupcije in organiziranega kriminala. Policija pa je menda, namesto da bi varovala zaščitene priče pred narkokarteli, zalezovala tožilko, ki je vodila kazenski pregon zoper njih. Te gospe, slednjič, ni zares institucionalno zaščitil niti njen lastni ceh.
Slednjič, tudi pod Golobovo vlado, enako kot pod Janševo, očitno ne bo prišlo do imenovanja evropskega javnega tožilca iz Slovenije. Sicer brez medijske histerije, a podobno kot prej: naša država že več kot leto dni neuspešno išče novega evropskega tožilca. Brez njega v Sloveniji ne bo mogoče voditi preiskav kaznivih dejanj, predvsem goljufij v škodo EU. Pa saj za zlikovce ne bi moglo biti bolje, mar ne?
Matej Avbelj
sami strokovnjaki za obveščevalno dejavnost, mi SOVE sploh ne rabimo.
Se vidi, da še pismeni niso. prestavili namesto predstavili.
In taki bodo nakladali o delovanju obveščevalnih služb.
In taki bodo nakladali o delovanju obveščevalnih služb.
Zato sem vprašala, kam bodo dal. In od kod, ce kdo ve. Pa, a ga bodi vsi trije naenkrat držal ali bodo na izmene, da se vmes lahko malo počije. Odvisno od začrtane ture najbrz. 
Olajsanje je, da bo gradivo prisotno na sami predstavitvi, torej vsaj za ponedeljek ob 11h vemo, kje bo. Ne vemo sicer, kateri ponedeljek...
Olajsanje je, da bo gradivo prisotno na sami predstavitvi, torej vsaj za ponedeljek ob 11h vemo, kje bo. Ne vemo sicer, kateri ponedeljek...
Gor je ravno toliko sranja kot si ga pripravljen pokonzumirat, algoritmi pa poskrbijo, da ti leti gor zgolj in samo tisto sranje ki ga dejansko konzumiraš. Tako da ti kar še naprej sanjaj, da si na X širiš obzorja.
Mater, ti si pa res nadas, a to ti je sam presvetli bog prišepnil kaj jaz berem? Kot že velikokrat rečeno, peno obriši z ust, plašnice dol, pa bo življenje lažje. Ob 5.20 pa raj z ženo pij kofe, ne pa da bereš kozlarije po Xu.
Če te pa zanima kaj si mislim o prisluhih. Nič posebnega, razen to, da je vsak, ki je bil ujet na limanice sam stopil gor in sploh ni važno kdo in zakaj je limanice nastavil. Tako da ne, ne berem od krivcev za limanice. Si pa ne delam utvar kot nekateri tu gor, da je njegova opcija čista in brezmadežna, ker ni, sam trenutno jih niso dobili.
No vidiš, na X algoritmi prikazujejo, v depolitiziranih medijih pa niti algoritmov ne rabiš. Samo eure nakažeš in že se pojavlja vsebina po meri naročnika.
Sicer ni bilo mišljeno tako kot si ti razumel.
Moral bi spremljati obe strani, da si potem lahko med navedbami na eni in drugi strani ustvariš svoje mnenje, saj je resnica zmeraj nekje vmes. Če spremljaš samo eno stran medijev je razumljivo v tvoji glavi samo propaganda tiste strani oz. plačnika člankov. Ampak tako si se sam odločil in ti tak sistem očitno ustreza.
Torej na predstavitev delovanja "tujih obveščevalnih služb" vabi inštitut, ki se hvali s tem, da je v celoti financiran iz tujine?
Pa ki se famozno spozna na stvari, razen če se ne. Recimo na vode se, na Zokijev drekovod pa ne. No, po novem je Nikica še obveščevalna strokovnjakinja.
Aljoša Harlamov (@alharlamov.bsky.social)
Trditev, da volitve nimajo smisla, lahko zapiše samo privilegiranec, ki z nobenimi volitvami še ni ničesar izgubil.
bsky.app
