Planet Golob

Uporabnik cappy je napisal:

pozabil si na trento, tisto zabačeno dolino kjer nikogar nikoli in nikdar ni. literally nobenega kupca za tisto ne najdeš razen če je korupcija.

Klikni za razširitev

Uporabnik ferdo je napisal:

O tem , če se je dr.IJJ pri prodaji zemljišče v Trenti "okoristil". bo odločalo sodišče.

Klikni za razširitev

Uporabnik delter333 je napisal:

Se pravi jaz lahko propagiram na volitvah kogarkoli na puf, po volitvah je pa Itak vseeno od kje ga pokrijem?

Klikni za razširitev

Uporabnik erikson je napisal:

Lahko tudi prej (kot naprimer nikoli pojasnjeno GEN-I nakazilo novinarki Necenzurirano).

Kako je v letu 2022 poslovalo Gibanje Svoboda? Konec leta so imeli za milijon evrov dolgov:

Poglej priponko 67068

Imajo pa kar visok limit na plačilnih karticah.

Poglej priponko 67069

Med posojilodajalci (podedovano od LMŠ) je sicer tudi Šarec:

Poglej priponko 67070

Nedovoljena nakazila s.p.-jev (tudi nakazilo žene finančnega ministra) so iz Svobode nakazali Društvu rdeči noski.

Klikni za razširitev

Uporabnik MrDaco je napisal:

Lani je tudi naša firma dobila novo politično nastavljeno pernato vodstvo. Ker je stara pogodba o mobilni telefoniji potekla, je zunaj nov razpis. Enemu članu poslovodatva smo morali razlagat, kdo so A1 in zakaj so se zraven Telekoma prijavili na razpis.
Toliko o strokovnem kadru. Da o fašizmu, ki ga v 30 letih obstoja firme še nismo imeli, niti ne govorim. Posel in bilance pa strmo navzdol.
Kdo danes še podpira to vlado, je enostavno retardiranec.

Klikni za razširitev

Uporabnik bizi je napisal:

Nisem nevoščljiv, želim samo povedati, da nimajo proti ničemur protestirati in da so za te proteste nahujskani od se ve koga.

Dan upora na traktorjih #kolumna

V interesu vseh je, da se vsaj nekaj hrane pridela na našem ozemlju, zato je edino prav, da kmete podpiramo. A prav je tudi, da se kmetje tega zavedajo. Punt proti predlogu, ki še ni bil oblikovan, zagotovo ni posledica dolgotrajnih nevzdržnih razmer.

necenzurirano.si

Klikni za razširitev

»Kako nedemokratičen režim je bil janšizem, se je spet pokazalo na protestu kmetov!«

Ob zadnjem protestu kmetov, ki so molčali o svojih največjih težavah – višjih cenah energentov, inflaciji, poplavi ukrajinskega žita in previsokim cenam gnojil, kar so vse posledice evropskega vpletanja v ameriško vojno v Ukrajini – se je pokazalo, da bodo kmetje ostali pogrešljive figure na...

insajder.com

Polje (vlažen travnik), kdo bo tebe ljubil​

Akademiki in raziskovalci na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se že od leta 1947 ukvarjamo s spodbujanjem razvoja kmetijstva preko predajanja znanja mlajšim generacijam. V vsem tem obdobju smo svoje študijske učne načrte skladno z zahtevami in pričakovanji družbe prilagajali v smeri razvoja in spodbujanja moderne in ekonomsko stabilne kmetijske pridelave, ki bi državi zagotavljala prehransko varnost. S svojim raziskovalnim in strokovnim delom smo opozarjali in še vedno opozarjamo na aktualne izzive, s katerimi se soočajo družinske kmetije in kmetijska podjetja.
V zadnjem obdobju smo opazili, da so se okrepile sile okoljevarstvenih in naravovarstvenih ter infrastrukturnih organizacij in lobijev (javnih, zasebnih in tistih zasebnih, ki se financirajo z javnim denarjem), ki kmetijsko dejavnost prikazujejo ali kot onesnaževalko okolja in uničevalko narave ali kot zaviralko napredka.


Dejstvo je, in tega ne zanika nihče, da ima kmetijstvo vpliv na okolje, naravo in napredek ter socialno blaginjo celotne države. Mnenja se krešejo predvsem v zvezi s tem, ali je ta učinek pretežno pozitiven ali pretežno negativen. Za boljše razumevanje situacije je smiselno osvetliti dejstva, ki kmetijstvo definirajo kot osrednji in najpomembnejši steber družbe. Neoliberalna ekonomija trdi, da to ne drži, saj kmetijstvo zajema le okoli odstotek bruto družbenega dohodka (BDP). Rekli bi, da lahko za ta obseg BDP razvijemo neko drugo visokotehnološko dejavnost in z njeno dodano vrednostjo hrano kupimo na svetovnem trgu. Dokler jo lahko. Ko hrane na svetovnih trgih ni na voljo in se cena zvišuje, kmetijstvo izpostavijo kot neproduktivno in nerazvito. Tu trčimo ob cene, stroške in prihodke v kmetijski dejavnosti.

Večina kmetij na območjih z omejenimi možnostmi

Da bomo lažje razumeli, začnimo na začetku. Hrano pripravimo iz kmetijskih pridelkov, ki jih kmetje pridelajo na zalogo in v večjih količinah, kar omogoča porabo v obdobjih, ko jih ni na razpolago (zima, zmrzal, suša, povodenj, škodljivci, bolezni). Samo ob dobrem poznavanju lastnosti tal, podnebja in vremenskih vzorcev ter zahtev kulturnih rastlin za rast in razvoj lahko kmet ob tehnološko učinkovitem gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči pridela viške pridelkov, ki jih proda potrošniku ali trgovcu. Zaradi viškov hrane, ki jih kmet pridela in proda, lahko večina prebivalcev opravlja drugo dejavnost, ki ni povezana s kmetijstvom in jim omogoča veliko prostega časa.


Pridelovanje hrane zahteva veliko znanja, ki se v našem prostoru najpogosteje prenaša iz roda v rod in je izkustveno. Šole in strokovne organizacije pri tem poskrbijo, da se na kmetije vpeljuje nove tehnologije v skladu z dobro kmetijsko prakso. Posledice reka: »Če ne bo za šole, bo pa kmet,« so še vedno vidne, saj je imelo pred tremi desetletji manj kot 5 odstotkov nosilcev kmetij uradno kmetijsko izobrazbo, danes je takih 15 odstotkov. Dober kmet mora imeti znanja iz tehnologije pridelave rastlin in živali, poznati mora lastnosti tal, podnebja, rastlin, živali, biti mora ekonomist, upravljalec človeških virov, kemik, fizik, administrator, računalničar, pravnik in strokovnjak za stike z javnostjo. Z razvojem se obseg znanj veča, kot tudi hitrost, s katero jih je treba pridobiti. Povprečna starost nosilca kmetije je 57 let, zato je treba pohiteti z digitalnim opismenjevanjem vseh generacij.

Kmetov ni nihče nič vprašal, niti obvestil

Na kmetijskih zemljiščih se, za izboljšanje kakovosti življenja splošne populacije, gradi avtoceste, obvoznice, kolesarske poti, protipoplavno infrastrukturo, stanovanjske soseske, obrtne cone. Poleg tega se kmetijska zemljišča odvzame tudi za nadomeščanje habitatov, kadar se morajo ti umakniti hidroelektrarnam ali avtocestam in drugim projektom državnega pomena. Pogosto umestitev ene vrste objekta ali infrastrukture v nekaj letih povzroči urbanizacijo širše okolice. Zelo pogost izgovor za taka dejanja je, da so kmetijska zemljišča ob njih zaradi vpliva prometa tako ali tako slabše kakovosti. Prikrita urbanizacija je pogosto skrita za všečnimi promocijskimi izgovori, ki obetajo nove sprehajalne in kolesarske poti ter razvoj turizma. Kmetijske površine ob teh objektih postanejo stranišča za domače ljubljenčke, kar kmetom povzroča problem pri zagotavljanju kakovostne krme za živali.


Večanje naravovarstvenih ali okoljevarstvenih zahtev v obliki ukrepov, ki jih morajo kmetje obvezno izpolnjevati, je v slovenskem prostoru vedno deležno negativnih odzivov. Vendar ne zaradi učinkov na kmetijstvo, temveč zaradi načina, kako zakonodajalec uredbe izvaja. Poveden primer so uredbe o vodovarstvenih območjih na državnem nivoju. Prve uredbe na državnem nivoju, ki so začele veljati pred več kot 15 leti, so bile spisane praktično brez sodelovanja z lastniki zemljišč. V okviru javne razprave je komunikacija s kmeti potekala s pozicije moči zakonodajalca. Ob prekršku so kmete takoj kaznovali. Izobraževanj ali usposabljanj kmetov, ki kmetujejo na najožjem območju okoli zajetja, še danes ni. Kmetje se ves čas borijo za dostojna nadomestila zaradi nezmožnosti izvajanja optimalne kmetijske prakse. Številni so zaradi nelogičnosti postopkov ostali brez nadomestil ali so prejeli zelo nizka nadomestila. Zakonodajalec kljub zakonodajni možnosti ni sistemsko pristopil k sporazumnim odkupom ali zamenjavi zemljišč.


Vzorec se očitno ponavlja tudi na območjih Natura 2000, kjer sta pristojna organizacija in zakonodajalec pripravila predlog in v okviru javne razprave lastnike bolj ali manj obvestila, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Pri tem so pozabili na ustrezno individualno komunikacijo s kmeti. Plačilo, ki je predvideno za izvajanje ukrepa na travniških površinah, je glede na zahteve sorazmerno majhno. Izračun, ki smo ga pripravili in upošteva le dejstvo, da kmetje ne smejo gnojiti ne z organskimi ne z mineralnimi gnojili, kaže, da bi moralo biti plačilo višje od 1000 evrov na hektar. Če vključimo še dejstvo, da je paša dovoljena šele po 1. avgustu, bi moralo biti plačilo višje od 2000 evrov na hektar. Treba se je zavedati, da na teh površinah pridelka krme za živino v nekaj letih ne bo več, kmetje bodo izvajali le še ekosistemske storitve v vlogi urejevalca krajine. Ob nekakovostnem pridelku bodo morali krmo dokupiti. Ta možnost je ob vse pogostejših sušah vprašljiva. Veliko kmetov se je v času sušnih let zanašalo prav na zanesljivost rastlinske pridelave na Barju. Zakonodajalec bi moral razmisliti o prostovoljni zamenjavi ali odkupu teh kmetijskih zemljišč. Predvsem pa dati prednost iskanju rešitev v pogovoru z lastniki zemljišč.

Čisto zeleno zavajanje

Za konec si bomo, da bi širša javnost problematiko lažje razumela, dovolili poenostavitev problema. Vzporedni politiki – ekstenzifikacija kmetijske pridelave zavoljo varovanja ogroženih vrst ter urbanizacija zavoljo napredka in rasti BDP – povzročata, da izziv lastne prehranske varnosti prelagamo na ramena tretjih držav. To pomeni, da omejitev možnosti pridelave kmetijskih pridelkov v Sloveniji vodi v večji uvoz, ta pa posredno spodbudi krčenje deževnih gozdov in mokrišč ter onesnaževanje vodnih virov v Braziliji, Indoneziji, Indiji in drugje po svetu. Z drugimi besedami: varovanje habitatov z omejevanjem kmetovanja je torej čisto zeleno zavajanje (angl. greenwashing). Vsaka vrsta je pomembna, vendar prihaja do ironične situacije, kjer z rešitvijo ene vrste v razvitem svetu pogubimo vrsto ali več njih v nerazvitem svetu.


Zaradi podnebnih sprememb, ki so nas že doletele, je treba uravnovesiti na eni strani varovanje zaščitenih vrst in na drugi strani zagotavljanje tehnološkega razvoja kmetijstva izven naravovarstvenih in tudi na okoljevarstvenih območjih. Potreben je nov družbeni dogovor, ki stremi k iskanju rešitev in ne izrablja pozicije moči (ekonomske: urbanizacija, zakonodajne: naravovarstvo). Žal nam časa za vzpostavitev nove smeri ni ostalo prav veliko. Treba je premagati sektorske, generacijske in razredne globeli. Reforme morajo zajeti tako pristojna ministrstva kot kmetijsko svetovalno službo in okoljevarstvene ter naravovarstvene institucije, ki delujejo v okviru javne uprave.

Klikni za razširitev

Na področju kmetijstva med drugim predlagamo naslednje pristope:


• Pospešeno gradnjo namakalnih sistemov, aktivacijo in reaktivacijo obstoječih ter gradnjo novih malih in velikih vodnih zadrževalnikov, ki bodo lahko poleti opravljali funkcijo zagotavljanja vode za namakanje in gašenje požarov ter v času deževja funkcijo protipoplavne zaščite. Znano je, da se z uvedbo namakanja zmanjša obseg živinoreje in da se v rastlinski pridelavi z gnojenjem bolje izkorišča dodana hranila, ki se tako ne izpirajo v vodne vire. Trenutno je v Sloveniji za namakanje pripravljenih le okoli 6000 hektarjev ali odstotek kmetijskih zemljišč.


• Za kmetijsko mehanizacijo, ki prispeva k trajnostnemu načinu kmetovanja (minimalna obdelava, direktna setev, okopalniki), se zagotovijo 100-odstotna neposredna plačila. Pri tem se še posebno podpre manjše, ekonomsko šibkejše kmetije, ki zaradi zahtevnih pogojev poslovanja na trgu težko kupijo novo, sodobno mehanizacijo, ki prispeva k varovanju okolja.


• Za oblike kmetovanja, ki omogočajo opustitev rabe sintetičnih sredstev za varstvo rastlin v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, se zagotovijo 100-odstotna neposredna plačila za investicije. Obseg denimo ekološkega kmetovanja v Sloveniji je majhen, še posebno na oranih zemljiščih in v trajnih nasadih, zato bi ga bilo treba dodatno spodbujati.


• Finančno spodbuditi sadjarski in vinogradniški sektor k premisleku o saditvi novih odpornih sort. Oba sektorja sta pod hudim pritiskom zagotavljanja pridelka najboljše kakovosti, kar se odraža tudi na veliki porabi sredstev za varstvo rastlin.


• Za dostop do denarja za investicije se ne zahteva poslovnega načrta, ki izkazuje intenziviranje kmetijske pridelave. Dovolj je že ohranjanje obstoječega nivoja pridelave, ob okoljsko in naravovarstveno vzdržnejših inovativnih rešitvah.


• Zagotoviti stalno prisotnost kompetentnih terenskih kmetijskih svetovalcev na terenu, ki ozaveščajo o prednostih, slabostih, priložnostih in tveganjih, ki jih ponuja ekološko, trajnostno ali regenerativno kmetijstvo.


• Leta 2016 je vlada z uredbo o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (Slika 2), določila tudi tako imenovana izjemno pomembna območja. Obsegajo le 13 odstotkov površine Slovenije. Predlagamo, da se ta kmetijska zemljišča ohranja v primarni funkciji pridelave hrane in se na njih ne uvaja dodatnih, za kmete obvezujočih naravovarstvenih režimov ter da se brezpogojno prepreči njihova urbanizacija.

doc. dr. MATJAŽ GLAVAN, univ. dipl. inž. agr., docent za področje okoljskega načrtovanja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani​

***​

Dober kmet mora imeti znanja iz tehnologije pridelave rastlin in vzreje živali, poznati mora lastnosti tal, podnebja, rastlin, živali, biti mora ekonomist, upravljalec človeških virov, kemik, fizik, administrator, računalničar, pravnik in strokovnjak za stike z javnostjo.

***​

Kar 80 odstotkov vseh kmetij gospodari na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, od tega skoraj 60 odstotkov na hribovsko-gorskih območjih.

Klikni za razširitev

Uporabnik bizi je napisal:

Nadaljevanj prejšnjega prispevka:


Vir:

Klikni za razširitev

Uporabnik optiplex je napisal:

Lari fari. Kmetje še prejšne subvencije niso dobili, ..

Klikni za razširitev

Uporabnik endvatri je napisal:

Jp...niso še dobili...ampk davek od subvencij so pa že obračunali in ga prenakazali za razne rdećuharske sekte...

Klikni za razširitev

Uporabnik bizi je napisal:

Razumem, gospod dr. Optiplex univ. dipl. inž. agr. , ki ima celo pildek, da je kmet.

Klikni za razširitev

Uporabnik Vadim je napisal:

Kot da bi bral levo verzijo nove24

Slučajno pozablja na obiske policistev na kmetijah in zbiranje informacij kdo bo šel na protest. Do te mere, da se je še Nika in Pravna Mreža zgražala.

Pravna mreža in 8. marec: Protestom nenaklonjena policijska praksa se nadaljuje tudi pod to vlado

Potem ko so kmete razburili obiski policistov, ki so pri nekaterih od njih poizvedovali, ali se nameravajo udeležiti protestov v Ljubljani, so zaskrbljenost nad dogajanjem izrazili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije in Inštitutu 8. marec.

www.rtvslo.si

Klikni za razširitev