Plača inženirja

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:

Citat:
Uporabnik Mato pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
V IT je krog zastaranje znanja še toliko hitrejši (in že kar grozljiv).

Klikni za razširitev

V IT je lažje, kot v proizvodnji, takšni in drugačni. Bistveno lažje, manj potrebnega znanja in manj izkušenj.

Klikni za razširitev

To lahko reče nekdo, ki je morda napisal nekaj v dolžini par tisoč vrstic in že misli, da je prijel boga za j... Med packanjem in razvojem je velik korak. Izkušnje in leta niso nič manj pomembna kot kje drugje. To, da doma nimaš proizvodne linije, imaš pa 32 računalnikov, ne igra prav nobene vloge.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
Ne, niso heci, da se uveljavlja univerzalni dohodek za vse zaposlene v velikosti cca 500 EUR.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik afroC pravi:
2278 mesečno neto (+ 13. in 14. cca. 3.000 EUR) je 52.000 letno bruto. V SLO je verjetno takih dipl. inž. rač kakšen ducat.

Moj kolega z enako izobrazbo in cca. 15 let izkušenj pri nas prejema cca. 1200 neto mesečno, s tem da dela vsaj 50 ur tedensko...

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Mato pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:

Citat:
Uporabnik Mato pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
V IT je krog zastaranje znanja še toliko hitrejši (in že kar grozljiv).

Klikni za razširitev

V IT je lažje, kot v proizvodnji, takšni in drugačni. Bistveno lažje, manj potrebnega znanja in manj izkušenj.

Klikni za razširitev

To lahko reče nekdo, ki je morda napisal nekaj v dolžini par tisoč vrstic in že misli, da je prijel boga za j... Med packanjem in razvojem je velik korak. Izkušnje in leta niso nič manj pomembna kot kje drugje. To, da doma nimaš proizvodne linije, imaš pa 32 računalnikov, ne igra prav nobene vloge.

Klikni za razširitev

15 let razvoja zahtevnih aplikacij za velika podjetja tako samostojno kot v velikih timih. Verjetno si daleč od mene vsaj po pisanju bi se dalo sklepat. Sedaj nekaj let razvijam stroje, zato lahko dam primerjavo veliko bol objektivno, kot ti.
In ja, bilo mi je veliko veliko lažje in manj stresno. Se niti ne da primerjat.
IT mi je ponujal premalo izzivov, pa sem žal zamenjal stroko. Če bi takrat vedel, kar vem danes, ne bi menjal.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik johannes pravi:
Dva taka srbska strokovnjaka delata v Lj. za 1050-1200 evrov.

Zato pa je tako. Sem prepričan, da bi sposoben Kitajec to KVALITETNO delal za 650. Juhuhu, ane, delodajalci? 6000 - 7000 evrov letnega prihranka...

In zdaj imamo, kar imamo. Zaradi prostega trga storitev in ljudi.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik johannes pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
Ne, niso heci, da se uveljavlja univerzalni dohodek za vse zaposlene v velikosti cca 500 EUR.

Klikni za razširitev

Ne niso heci.
In to, da postaja 500 evrov za tiste Slovence, ki imajo 280, ali 340 evrov in ne dobijo dela, pojem od denarja, tudi ni hec.

V Avstriji ni nikogar (panožni sporazumi, sindikati), ki bi za 500 evrov (na račun) delal niti 14 dni!

Pri nas pa so nekateri hvaležni za 450, 480 in mu ga še potegnejo, če to zahteva. Magari dvakrat dnevno.

Bolje biti lačen, vendar ponosen, kot tlačaniti za drobiž!

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik gloglo pravi:
pozdabil si še povedat, da ni dokladov, vtec v najvišji razred itd...

potem seštješ 1+1 in se ti bolj splača za 800 neto delat.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik johannes pravi:

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
Ne, niso heci, da se uveljavlja univerzalni dohodek za vse zaposlene v velikosti cca 500 EUR.

Klikni za razširitev

Ne niso heci.
In to, da postaja 500 evrov za tiste Slovence, ki imajo 280, ali 340 evrov in ne dobijo dela, pojem od denarja, tudi ni hec.

V Avstriji ni nikogar (panožni sporazumi, sindikati), ki bi za 500 evrov (na račun) delal niti 14 dni!

Pri nas pa so nekateri hvaležni za 450, 480 in mu ga še potegnejo, če to zahteva. Magari dvakrat dnevno.

Bolje biti lačen, vendar ponosen, kot tlačaniti za drobiž!

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Mato pravi:
IT mi je ponujal premalo izzivov, pa sem žal zamenjal stroko. Če bi takrat vedel, kar vem danes, ne bi menjal.

Klikni za razširitev

Citat:
»Hvala« za tako prihodnost [P]

avtor
Karel Lipnik
18.05.2015 22:30 / Finance 95/2015
Share on facebookShare on twitterShare on google_plusone_shareShare on email
0
1
Pokojninski sistem, ki je zdaj cokla gospodar­skega razvoja, bi lahko ob pravih spremem­bah postal temelj naše lepše gospodarske prihodnosti.
Preberite tudi:
To so neprijetna dejstva o vaših pokojninah
Glavna težava zdajšnjega pokojninskega sistema je v tem, da vanj nihče več ne verjame. Kdo pa bo verjel v sistem, ki je tako na psu, da od najslabše plačanih delavcev zahteva solidarnostno višje prispevne stopnje. Nekako deluje za zdajšnje upokojence, ne deluje pa za nas, ki v sistem plačujemo. Zavarovalnica Triglav, ki bi jo Desus tako rad videl med strateškimi naložbami, da bi zagotavljala stabilnost pokojninskega sistema, letno izplača dividende, ki pokrijejo manj kot desetino mesečnih potreb za pokojnine.

Zadnja pokojninska reforma je v kombinaciji s poslabšanjem razmer na trgu dela pripeljala do tega, da mora vsakdo, ki hoče imeti finančno lagodno življenje po upokojitvi, varčevati zunaj uveljavljenih pokojninskih možnosti. Težavi, ki se s tem pojavita, sta vsaj dve:

Prvič, vsi, ki imajo možnost vplivati na osnovo za odmero prispevkov, to tudi počnejo. S tem si povečujejo razpoložljiv dohodek, ki ga lahko namenijo za dolgoročno varčevanje. Kot že omenjeno, je zaradi slabih razmer na trgu dela takih čedalje več. Seveda se s tem niža tudi njihova pričakovana pokojnina. Toda, ali kdo od vas mojih let ali mlajši sploh misli, da bo v tem pokojninskem sistemu karkoli prejemal, ko bo šel v pokoj? Ker ni zagotovljena solidarnost do nas v prihodnosti, tudi ni solidarnosti do zdajšnjih upokojencev.

Pokojninski sistem, ki je zdaj cokla gospodar­skega razvoja, bi lahko ob pravih spremem­bah postal temelj naše lepše gospodarske prihodnosti.
Drugič, slabe razmere, skromni dohodki in skromne spodbude dolgoročnemu varčevanju čedalje več prebivalcev silijo v hazardiranje za svojo prihodnost. Namesto da bi del prihrankov privarčevali, jih porabijo za tekoče potrebe. Kaj bo čez 20 ali 30 let, pa jih razmišlja zelo malo.

Zniževanje osnove (tistih, ki to lahko počnejo) je seveda katastrofa za zdajšnji pokojninski sistem, ki v celoti sloni na naših prispevkih. Država se reševanja te problematike loteva na povsem napačnem koncu. Namesto da bi spremenila pokojninski sistem tako, da bi spodbujala varčevanje in zmanjšala odvisnost od transferjev in proračunskih virov, povečuje prisilo in dviga davčna bremena tistim, ki se ne morejo izogniti - snažilkam, varnostnikom in vsem drugim, ki prejemajo manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob že tako izredno visokih prispevnih stopnjah - da ne bo pomote, to velja za vse zavezance - se s tem odpor le še povečuje. Ker se s tem poslabšuje tudi poslovno okolje, se pokojninska blagajna vrti v začaranem krogu z zmanjševanjem števila zavezancev ob rasti števila upokojencev.

Ne delam si nobenih utvar. Za zagotavljanje trajno vzdržnega pokojninskega sistema bo vedno potrebna zakonska prisila, vendar pa bi morala država več narediti za spodbujanje dolgoročnega varčevanja. Nekaj podobnega, kot je to naredila Hrvaška in večina drugih držav v regiji, kjer pokojnina ni več odvisna samo od prihodnjih zaposlenih, ampak čedalje bolj od zbranih prihrankov.

Zakaj bi denimo pokojnina Jožeta Colariča morala sloneti na proračunskih virih oziroma transfernih prihodkih, če pa bi si lahko za pokojnino prihranil sam z namenskim varčevanjem? Država bi lahko zanj - in za vse preostale prihodnje upokojence - poskrbela zgolj za socialno varnost, če se pokojninski prihranki razblinijo. Colariča navajam le kot primer osebe z visoko plačo.

Tako bi se lahko uvedla vrsta spodbud ne samo pokojninskemu varčevanju, ampak tudi zaposlovanju, nagrajevanju za uspešnost. Izboljšala bi se lahko tudi konkurenčnost poslovnega okolja z denimo socialno kapico. Da o zbranih sredstvih, ki bi jih skladi, banke in drugi upravljavci premoženja lahko naložili v bisere slovenskega gospodarstva (če bi se jim to zdelo finančno upravičeno), niti ne govorim. Skratka, pokojninski sistem, ki je zdaj cokla gospodarskega razvoja, bi lahko ob pravih spremembah postal temelj naše lepše gospodarske prihodnosti.

Klikni za razširitev