Oprema
- Ustvarjalec teme guliver
- Začetni datum
Pri steklu je potrebno pazit na T razliko pa je vse ok. Vročo/vrelo vodo v steklo z veliko površino no go. Sam dam flaškon pod tuš pa lepo počasi ga od zunaj tuširam da se "navadi" potem pa počasi noter nalivam vedno bolj vročo vodo, vsak toliko pretresem da se nepotopljena površina segreje.
@Jest5 -> škaf kristalne sode pa veselo na delo. Sam sem 1x to naredil za enih 5 gajb ki so bile problematične in je sedaj ok. Pa po novem dokler se kvas ne posede na dno flaške je ne dajem v gajbo, ker drugače se kvas obesi na steno namesto na dno. Cela znanost z neke malenkosti!
@Jest5 -> škaf kristalne sode pa veselo na delo. Sam sem 1x to naredil za enih 5 gajb ki so bile problematične in je sedaj ok. Pa po novem dokler se kvas ne posede na dno flaške je ne dajem v gajbo, ker drugače se kvas obesi na steno namesto na dno. Cela znanost z neke malenkosti!
Ta zadnji del ne razumem... Zakaj ne daješ flaške v gajbo preden se kvas posede? Saj je v obe primerih pokonci?Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Pri steklu je potrebno pazit na T razliko pa je vse ok. Vročo/vrelo vodo v steklo z veliko površino no go. Sam dam flaškon pod tuš pa lepo počasi ga od zunaj tuširam da se "navadi" potem pa počasi noter nalivam vedno bolj vročo vodo, vsak toliko pretresem da se nepotopljena površina segreje.
@Jest5 -> škaf kristalne sode pa veselo na delo. Sam sem 1x to naredil za enih 5 gajb ki so bile problematične in je sedaj ok. Pa po novem dokler se kvas ne posede na dno flaške je ne dajem v gajbo, ker drugače se kvas obesi na steno namesto na dno. Cela znanost z neke malenkosti!
O tem smo enkrat že govorili. Gajbica deluje nekako "statično" na kvas v steklenicah. Sploh na tiste, ki so pri robu gajbice. Tudi sam sem opazil to, vendar pri meni ta efekt ni preveč moteč oz. ni tako intenziven
Citat:
Uporabnik bluefossil pravi:
O tem smo enkrat že govorili. Gajbica deluje nekako "statično" na kvas v steklenicah. Sploh na tiste, ki so pri robu gajbice. Tudi sam sem opazil to, vendar pri meni ta efekt ni preveč moteč oz. ni tako intenziven
To je to ja! Ostane le obris na mestih kjer je plastika od prekatov v gajbi. (statika vleče kvas na stene kjer se prime, namesto gravitacije ki ga vleče na dno)
Če je pivo zadosti motno tega efekta nimam, ker je očitno kvas dovolj "debel" da pade na dno in ga statika ne premaga. Ko pa stekleničim lagerje in bolj lepo uležana kristalno čista ale piva je pa to dokaj velik problem.
NaHCO3 = Natrijev hidrogen (bi) karbonat = soda bikarbona
Na2CO3 - Natrijev karbonat = kristalna soda
NaOH - Natrijev hidroksid = kavstična soda
Prvi dve sta dokaj podobni, v bistvu s prve lahko dobiš drugo tako da jo segrevaš (nad 50C) in stvar razpade na kristalno sodo, vodo in co2. Tole je recimo osnova delovanja pecilnega praška, ki je več ali manj soda bikarbona (sproščen co2 naredi mehurčke v testu).
Kar se tiče glavnih razlik so v vodni raztopini vse tri sode baze in imajo v neki standardni raztopini tak pH:
- bikarbona -> 9/10 (lahko piješ)
- kristalna soda -> 11 (dražeče)
- kavstična soda -> 13 (jedko)
Glede na to da je pH logaritmska lestvica je tako kristalna soda cca. 10-100x močnejša baza od bikarbone in kavstična soda 100x močnejša od kristalne sode (oz. 1000-10000x močnejša od sode bikarbone). Nekako tak je tudi vpliv na "čiščenje", čeprav sam pH nima direktne veze ampak za te natrijeve baze to dokaj točno velja.
Za uporabo kot čistilo je torej kristalna soda ok, tudi ni premočna da bi povzročala opekline, čeprav draži kožo pa v oči jo ni pametno spravit. Kakšen NaOH je "zadnja rezerva", s tem da tu ni zajebancije in je zaščitna oprema nujna.
Na2CO3 - Natrijev karbonat = kristalna soda
NaOH - Natrijev hidroksid = kavstična soda
Prvi dve sta dokaj podobni, v bistvu s prve lahko dobiš drugo tako da jo segrevaš (nad 50C) in stvar razpade na kristalno sodo, vodo in co2. Tole je recimo osnova delovanja pecilnega praška, ki je več ali manj soda bikarbona (sproščen co2 naredi mehurčke v testu).
Kar se tiče glavnih razlik so v vodni raztopini vse tri sode baze in imajo v neki standardni raztopini tak pH:
- bikarbona -> 9/10 (lahko piješ)
- kristalna soda -> 11 (dražeče)
- kavstična soda -> 13 (jedko)
Glede na to da je pH logaritmska lestvica je tako kristalna soda cca. 10-100x močnejša baza od bikarbone in kavstična soda 100x močnejša od kristalne sode (oz. 1000-10000x močnejša od sode bikarbone). Nekako tak je tudi vpliv na "čiščenje", čeprav sam pH nima direktne veze ampak za te natrijeve baze to dokaj točno velja.
Za uporabo kot čistilo je torej kristalna soda ok, tudi ni premočna da bi povzročala opekline, čeprav draži kožo pa v oči jo ni pametno spravit. Kakšen NaOH je "zadnja rezerva", s tem da tu ni zajebancije in je zaščitna oprema nujna.
Citat:
Uporabnik quagga pravi:
Redno uporabljam 1M NaOH za čiščenje, še posebno za trdovratno umazanijo, kot so te zasušene reči v flaškonu. Pazit moraš na oči, če pa kakšen prst pomočiš notri pa na kratek rok ni problema
Samo ne zdej predolgo cakat
Kemicne opekline kislin in baz so sicer obojne "opekline", je da kislino dejansko obcutis kot pekoc obcutek, baza ti pa "topi"-mehca tkivo in ni nujno, da kaj dejansko cutis, preden ni prepozno. NaOH se v primernih koncentracinah uporablja tudi za industrijsko razkuzevanje mesnih obratov, ergo, dobro "cisti" to, kar bi ti notri pomakal
Skratka, ne se hecat s kemikalijami, ce se ne zavedas agresivnosti in posledic.
Torej ne dajaj ljudem idej, da je "ok". Naslednje kar vidis bo, da bo nekdo z roko mesal NaOH raztopino, ker je na forumu prebral, da "ni panike"
(Bolje delat vec panike kot premalo, ze tak je prehitro nesreca...)
(Bolje delat vec panike kot premalo, ze tak je prehitro nesreca...)
A v tisto 1M namočiš prst?
Domnevam da imaš 1M raztopino v flaški in potem tisto redčiš z vodo na ustrezno manjši delež. Sam imam recimo NaOH v prahu in je potrebno kar malce pazljivosti, recimo če daš moker prst noter ali pa si posuješ po mokri roki ne dobiš samo kemične opekline ampak zraven še vsaj opekline od termične reakcije.
Domnevam da imaš 1M raztopino v flaški in potem tisto redčiš z vodo na ustrezno manjši delež. Sam imam recimo NaOH v prahu in je potrebno kar malce pazljivosti, recimo če daš moker prst noter ali pa si posuješ po mokri roki ne dobiš samo kemične opekline ampak zraven še vsaj opekline od termične reakcije.
Jep, v 1 M. Pripravim si par litrov ali pa malo manjši volumen 5 M stocka, da ne poide takoj. Pri raztapljanju se zadeva precej segreje, me pa čudi, da imaš prah, saj NaOH ponavadi pride v peletih.
Če si bolj štoraste sorte, je dobro imeti pri roki še kakšen stock pufra ali raztopino citronske, da si nevtraliziraš hlače, kjer se poliješ
Če si bolj štoraste sorte, je dobro imeti pri roki še kakšen stock pufra ali raztopino citronske, da si nevtraliziraš hlače, kjer se poliješ
A ima kdo morda izkušnje kitajskimi termometri - zanima me digitalni s tipalom na daljši "vrvici", tako, da lahko v živo spremljam temperaturo masha. Imam enega iz E-baya, pa se mu je po eni uri začelo mešati (predstavljajte si mojo faco, ko je temperatura poskočila iz 67 na 111 - brez dogrevanja). A si morda kdo lasti kakšnega od teh poceni variant, in je z njim zadovoljen?
Že večkrat povedano: STC 1000 akvarijski termostat http://www.ebay.com/itm/Digita...hUAAOSwvUlWr1un
Lahko ga uporabiš tudi za kontroliranje mash-a ali fermentacije, ker ima 10A izhode za cool ali heat...
STC-1000 je poceni (<10€ s PTT) kitajski (tudi) termometer, katerega lahko celo kalibriraš. Ledena voda v katero sondo STCja vtakneš in nastaviš, če ne kaže 0 stC ...
Jaz sicer uporabljam pri ohlajanju pivine tudi te, katere umerim po STCju in meni kažejo 0.4 stC preveč: Poceni Termometer
Jaz sicer uporabljam pri ohlajanju pivine tudi te, katere umerim po STCju in meni kažejo 0.4 stC preveč: Poceni Termometer
Rabis samo za spremljanje temperature ali za regulacijo?
Še eno vprasanje...zadnjic sem bil pri kolegu in mi je kazal avtomatiko enega (priznanega) vinarja, kako imajo nastavljene temperaturne profile fermentacije, torej, glede na sorto, sod, koliko casa je noter,... Ali se pri ale pivih (lahko) gremo kako tako komplikacijo, oziroma, ali je kje za sorto/kvas kje predpisano-priporoceno, kako bi bilo najbolj optimalno vodit fermentacijo?
Še eno vprasanje...zadnjic sem bil pri kolegu in mi je kazal avtomatiko enega (priznanega) vinarja, kako imajo nastavljene temperaturne profile fermentacije, torej, glede na sorto, sod, koliko casa je noter,... Ali se pri ale pivih (lahko) gremo kako tako komplikacijo, oziroma, ali je kje za sorto/kvas kje predpisano-priporoceno, kako bi bilo najbolj optimalno vodit fermentacijo?
ta ima za lager, ale in hybrid profil:
http://brulosophy.com/2014/07/23/the-black-box-is-beyond-cool-and-hot/
http://brulosophy.com/2014/07/23/the-black-box-is-beyond-cool-and-hot/