Okvare na vozilu plača prodajalec

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:

Citat:
Uporabnik lost1 pravi:
In če ti crkne avto po 3 mesecih, pa ga pripeljes nazaj , ti ga bodo popravili, če ga ne bodo zlepa, ga bojo pa zgrda.

Klikni za razširitev

Ne ga ne bodo, na tvoje stroške bodo poklicali izvedenca ki bo povedal da je avto crknil zaradi okvare ki ob nakupu ni bila prisotna in je tudi ni bilo mogoče predvidet. S tem je stvarna napaka izvzeta.

Klikni za razširitev

Zakon jasno pravi, da če se napaka pojavi v prvih 6 mesecih po nakupu, se šteje, da je bila prisotna ob nakupu. Za tiste, ki ne dojamete, kaj to pomeni, še pojasnilo: če nekaj crkne v prvih 6 mesecih po nakupu, se šteje, da je bilo pokvarjeno že ob nakupu. Če ne verjameš, preberi 3. alinejo 37b. člena ZVPot.
To, ali je bilo napako moč predvidet ipd, ni pomembno. Preberi 1. odstavek 458. člena OZ.

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:

Citat:
Uporabnik lost1 pravi:
In če ti crkne avto po 3 mesecih, pa ga pripeljes nazaj , ti ga bodo popravili, če ga ne bodo zlepa, ga bojo pa zgrda.

Klikni za razširitev

Ne ga ne bodo, na tvoje stroške bodo poklicali izvedenca ki bo povedal da je avto crknil zaradi okvare ki ob nakupu ni bila prisotna in je tudi ni bilo mogoče predvidet. S tem je stvarna napaka izvzeta.

Klikni za razširitev

Zakon jasno pravi, da če se napaka pojavi v prvih 6 mesecih po nakupu, se šteje, da je bila prisotna ob nakupu. Za tiste, ki ne dojamete, kaj to pomeni, še pojasnilo: če nekaj crkne v prvih 6 mesecih po nakupu, se šteje, da je bilo pokvarjeno že ob nakupu. Če ne verjameš, preberi 3. alinejo 37b. člena ZVPot.
To, ali je bilo napako moč predvidet ipd, ni pomembno. Preberi 1. odstavek 458. člena OZ.

Klikni za razširitev

Ti imas tezave pri branju ali razumevanju.... zakon govori o STVARNI napaki in ne napaki! vecina okvar je rabljenih avtomobilih NISO STVARNA NAPAKE.

Kaj je ali ni stvarna napaka ugotavlja izvedenec. To ni moje mnenje ali razmisljanje ampak sodna praksa (citat, vir i vse ostalo bos nasel par postovo visje).

Da ponovimo za tiste ,ki imate ocitno zelo velike tezave pri razumevanju.....

Okvara na avtobilu postane "stvarna napaka" samo ce je prodajalec VEDEL oziroma MORAL vedeti za napako. Vse drugo je samo okvara, napaka in problem kupca. V realnem svetu je to redkost ,ker odpovedi ni mozno predvideti in gre naceloma za klasicne prevare. To je tudi cel smisel "stvarne napake", to ni sestmesecna *garancija*.

Ker je bilo uveljavanje stvarne napake zelo problemeticno/drago/komplicirano je zakonodajalec uvedel obvezno enomesecno *garancijo*. Seveda morajo biti izpolnjeni vsi pogoji....

Se enkrat.... Okvara na avtu ni avtomaticna STVARNA NAPAKA, po enem/dveh/10tih mesecih. Kljucna stvar pri zadevi je prodajalec TO VEDEL. Nobene avtomatike ni v tem ni i ne more biti.

1. korak (dokazovanje stvarne napake)
2. roki

Ti bi sel pa v obratni smer z logiko.... "...ker se je nekaj zgodilo v sestih mesecih je avtomaticno napaka"... To je pa seveda konkretna neumnost. Zakaj bi potem zakondajalec sploh vpeljalal enomesecno garancijo po novem? Zakaj sploh obstajajo komercialne garancije?

Ugotovis da se je zadeva pokvarila -> pokvarila se je v sestih mesecih -> lahko avtomaticno uveljavis "garancijo"

Kaj točno pa spada pod to enomesečno garancijo?

Citat:
Uporabnik Narodnjak pravi:
Kaj točno pa spada pod to enomesečno garancijo?

Klikni za razširitev

Prodajalec mora pri prodaji izdati garancijski list iz katerega je razvidno kako pa kaj. Pri tem seveda spet velja uporabiti razum.


Še posebej pa tržni inšpektorji opozorjajo na nedavno spremembo zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-E) (Ur.l. RS 78/2011), po kateri morajo trgovci z rabljenimi vozili na podlagi 19. člena ZVPot v povezavi s pravilnikom o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (Ur.l. RS 14/2012), izdati garancijski list z enomesečno garancijo za vsa rabljena vozila. Garancijo mora izdati vsak prodajalec avtomobila, ki je pravna oseba (torej s. p. – samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo ali družba druge pravne oblike) – za prodan rabljen avto mora zagotoviti enomesečno garancijo. Če kupec ugotovi, da število kilometrov na števcu ne ustreza dejanskemu stanju, lahko uveljavlja pravice, ki mu jih daje 37. člen zakona o varstvu potrošnikov, ki opredeljuje stvarno napako. Trgovec – prodajalec v skladu z določili zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) odgovarja za stvarne napake, ki se pojavijo na vozilu, še eno leto po nakupu. Pri oceni, ali gre za stvarno napako ali samo za normalno obrabo starega vozila, je potrebno upoštevati tako starost vozila, kot tudi prevožene kilometre.

KLIK

Citat:
Uporabnik eazy pravi:
Okvara na avtobilu postane "stvarna napaka" samo ce je prodajalec VEDEL oziroma MORAL vedeti za napako. Vse drugo je samo okvara, napaka in problem kupca.

Klikni za razširitev

Daj prosim napiši v katerem zakonu / predpisu se nahaja ta tvoja definicija stvarne napake? In če osnove za to tvojo za lase privlečeno trditev ne najdeš, a boš potem nehal kvasit neumnosti?

To ni moja definicija ampak od inspektorata. Beri post pred tvojim. Celo boldano je....

Oprosti, ampak a se ti samo delaš neumnega ali tak dejansko si?

Tole je TVOJA definicija, ne od inšpektorata. In ta definicija se v zgornjem postu NE NAHAJA, tam niti z besedico ni omenjena tovrstna zahteva.

Sedi cvek.

Bomo probali z italics....

Še posebej pa tržni inšpektorji opozorjajo na nedavno spremembo zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-E) (Ur.l. RS 78/2011), po kateri morajo trgovci z rabljenimi vozili na podlagi 19. člena ZVPot v povezavi s pravilnikom o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (Ur.l. RS 14/2012), izdati garancijski list z enomesečno garancijo za vsa rabljena vozila.

Garancijo mora izdati vsak prodajalec avtomobila, ki je pravna oseba (torej s. p. – samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo ali družba druge pravne oblike) – za prodan rabljen avto mora zagotoviti enomesečno garancijo. Če kupec ugotovi, da število kilometrov na števcu ne ustreza dejanskemu stanju, lahko uveljavlja pravice, ki mu jih daje 37. člen zakona o varstvu potrošnikov, ki opredeljuje stvarno napako. Trgovec – prodajalec v skladu z določili zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) odgovarja za stvarne napake, ki se pojavijo na vozilu, še eno leto po nakupu. Pri oceni, ali gre za stvarno napako ali samo za normalno obrabo starega vozila, je potrebno upoštevati tako starost vozila, kot tudi prevožene kilometre.

Bo slo sedaj? Torej, kakor sem ze 10x napisal. Nic ni avtomaticno, sploh pa ne "stvarna" napaka in pri tem se uposteva vse okoliscine. Avtomatike in "se razume" NI.

Vec o teh okoliscinah in primere iz prakse bos nasel v clanku na linku zgoraj. Opisano je tudi tipicen primer "stvarne napake" pri nas..... Ilustracij zal ni... Za tiste ,ki jim branje pozvroca tezave.

Dobro da ne napišeš, da je glavno meste Slovenije Ljubljana in da zemlja kroži okrog sonca

Vprašanje je bilo nekaj drugega, če v tvojem odgovoru (na boksigavedi kakšno vprašanje že, na moje zagotovo ne) naredim iskanje po korenu VEDE (vedeti, vedel... kot izhaja iz tvoje trditve), tega ne najdem. Boš poizkusil še enkrat?

Se ti da.

OK,govoriš da garancija nima nobene veze s stvarno napako....mogoče pravniško res ne,ampak v končni fazi je pa za kupca (in prodajalca) to eno in isto. Oziroma oboje ima isti končni učinek: zadevo mora v končni fazi plačati prodajalec (če seveda drži tvoja teorija).
Torej,zame kot kupca je to potem praktično isto,kot če bi dobil 6-mesečno garancijo na kompleten avto! Se pravi,karkoli se pokvari,pripeljem in prodajalec mi to brezplačno zamenja!
Pa zaradi mene to lahko imenuješ stvarna napaka ali pa kakorkoli drugače,končni efekt za kupca je enak

KSZ.

Citati so iz Uradni list RS 97/2007, dopuščam opcijo da se je kaj spremenilo ampak bistveno je ostalo enako. Stvar je del obligacijskega zakonika.

Stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - 458. člen
(1) Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
(2) Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem.
(3)Neznatna stvarna napaka se ne upošteva.

459. člen govori o tem kdaj je napaka stvarna, to smo že citirali:
Napaka je stvarna:
1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Dalje zakonik določa kdaj prodjalec NI odgovoren za napake, del se sklicuje na famozne člene ki ste jih nekateri tako radi citirali ...

Napake, za katere prodajalec ne odgovarja - 460. člen
(1) Prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke prejšnjega člena, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
(2) Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari.
(3) Vendar odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Alora, razen famoznega 459 člena je potrebno upoštevat še en člen prej in še en kasneje. En člen prej pravi da je stvarna napaka za katero odgovrja prodajalec samo napaka ki je obstajala oz. ima vzrok nastanka v času PRODAJE. Enako se manjše (neznatne) napake ne štejejo v stvarne napake.

En člen kasneje pa pravi da povprečen alterjevec z ing. znanjem (ali SJTV1 ki je no. 1 avtomobilski novinar v slo) enostavno ne more NIKOLI uveljavljat stvarne napake, ker bi jih lahko pri pregledu vozila opazil oz. moral opazit!

Skratka velja kar je napisano bilo že prej. Stvarna napaka te ščiti pred klasičnimi nategi, recimo ko ti zavrtijo kilometre ali pa ti prodajo avto ki ima zakamuflirano neko težavo za katero lahko dokažeš da so jo zakrili (= obstajala je prej). Razni crkjoti elektronike, delov ki so podvrženi obrabi itd. pa lepo gredo v breme kupca. Enako tudi če bi ti motor zaribal, če se ugotovi da je bilo recimo stikalo za tlak olja namensko "blindirano" bi lahko uveljavljal stvarno napako (ali pa je recimo trdil da je zobati jermen nov, dejansko je bil pa star), če ti je pa motor zaribal kar z lepega pa nimaš kaj (ali se mogoče pričakuje od prodajalca da naredi generalko na motorju? preveri stanje ležajev na ojnici, odmični gredi ipd.?).

Kdaj pa nevarnost preide na kupca? Kdaj je pogodba perfektna ("periculum est emptoris perfecta emptione")? Kaj pa skrite in očitne napake?

Če govorimo o vozilu je to kupoprodajna pogodba.

Skrite in očitne napake se tolmačijo v sklopu stvarne napake iz prej omenjenih členov saj za rabljeno robo drugače velja pravilo "videno kupljeno" z izjemo že omnjenene stvarne napake in pa posebnih določil (garancija na rabljena vozila).

Očitna napaka - uporabi se prvo točko 460. člena:
(1) Prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke prejšnjega člena, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

Skrita napaka je pač avtomatično stvarna napaka če je bila prodajalcu znana oz. bi mu morala biti znana. Tu glej še postavko o garanciji na rabljena vozila.

Kaj je kupoprodajna pogodba? Ko je kupna pogodba sklenjena, preide nevarnost na kupca? Kdaj pa je pogodba sklenjena?

Pravilo "videno-kupljeno" ne obstaja, to je orodje za nateg. Videno-malomarno nepregledano-kupljeno bi pa šlo.

Skrita napaka je stvarna napaka le, če je bila prodajalcu znana oz. bi mu morala biti znana? "Ostale" skrite napake niso stvarne napake? Kako je z roki glede očitnih in skritih napak?

Ustrezna prodajna (kupoprodajna) pogodba je osnova pri nakupu/pridaji vozila za prenos lastništva iz prodajalca na kupca. Kot vsaka pogodba vsebuje tudi datum in podpis s katerim se jamči veljavnost.

Sicer pa ti sedaj mešaš nekatere pojme iz klasičnega poslovanja. Pri nakupu/prodaji v kateri je prodajalec poslovni subjekt in se prodaja/kupuje rabljeno stvar se še vedno lahko uporablja princip "videno-kupljeno". Zakon določa samo nekatere obveznosti in pravice, ki jih imata obe strani tudi v takem načinu prodaje/nakupa. Kupec se lahko sklicuje na "stvarno napako" kar je lahko bilokakšna napaka ki ustreza pogojem ki sem jih opisal (lahko je to očitna napaka, skrita napaka ipd. važno da zadosti prej napisanim pogojem).

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Alora, razen famoznega 459 člena je potrebno upoštevat še en člen prej in še en kasneje. En člen prej pravi da je stvarna napaka za katero odgovrja prodajalec samo napaka ki je obstajala oz. ima vzrok nastanka v času PRODAJE. Enako se manjše (neznatne) napake ne štejejo v stvarne napake.

Klikni za razširitev

Res je, ampak samo če gre za posel za katerega ne veljajo določila ZVPot (recimo med pravnimi osebami).

Tole bom napisal malo po domače, ker pravniških izrazov ne poznam: OZ je splošen zakon, ZVPot pa (v tem delu) njegova razširitev na točno določenem področju. In na za to področje se uporablja ta razširitev, za stvari ki v njej niso eksplicitno pokrite se upošteva krovni zakon.

In v ZVPot piše, kar je bilo tule že večkrat omenjeno in celo citirano, da če se napaka pojavi v pol leta po nakupu, se šteje, da je obstajala že ob nakupu. Pika.

@SHARK1 - še vedno čakam tvoj odgovor.

Citat:
Kupec se lahko sklicuje na "stvarno napako" kar je lahko bilokakšna napaka ki ustreza pogojem ki sem jih opisal (lahko je to očitna napaka, skrita napaka ipd. važno da zadosti prej napisanim pogojem).

Klikni za razširitev

Kljub klavzuli "videno-kupljeno"? (še enkrat ti povem, da je takšna določba v pogodbi nična (absolutno neveljavna))

Torej nevarnost preide na kupca, ko je sklenjena kupna pogodba? Kaj pa, če kupec kupi avto, se dogovori, da ga pride iskati naslednji dan, ponoči pa sosedov pijani mulec na njem razbije stekla - kdo krije škodo? Nevarnost je namreč že prešla na kupca.

Še enkrat - kako je z roki pri očitnih in skritih napakah? Kdaj nastopi prekluzija?

Citat:
In v ZVPot piše, kar je bilo tule že večkrat omenjeno in celo citirano, da če se napaka pojavi v pol leta po nakupu, se šteje, da je obstajala že ob nakupu. Pika.

Klikni za razširitev

To je navadna izpodbojna pravna domneva (presumptio iuris). Varovalo za potrošnike. Ne velja, če recimo meni sosed proda avto (za to se uporabi OZ - splošen zakon, ZVPot pa je poseben oz. specialen zakon, ki ureja razmerja med potrošniki in podjetji).

Citat:
Uporabnik blazko pravi:

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Alora, razen famoznega 459 člena je potrebno upoštevat še en člen prej in še en kasneje. En člen prej pravi da je stvarna napaka za katero odgovrja prodajalec samo napaka ki je obstajala oz. ima vzrok nastanka v času PRODAJE. Enako se manjše (neznatne) napake ne štejejo v stvarne napake.

Klikni za razširitev

Res je, ampak samo če gre za posel za katerega ne veljajo določila ZVPot (recimo med pravnimi osebami).

Tole bom napisal malo po domače, ker pravniških izrazov ne poznam: OZ je splošen zakon, ZVPot pa (v tem delu) njegova razširitev na točno določenem področju. In na za to področje se uporablja ta razširitev, za stvari ki v njej niso eksplicitno pokrite se upošteva krovni zakon.

In v ZVPot piše, kar je bilo tule že večkrat omenjeno in celo citirano, da če se napaka pojavi v pol leta po nakupu, se šteje, da je obstajala že ob nakupu. Pika.

@SHARK1 - še vedno čakam tvoj odgovor.

Klikni za razširitev

Malo se motiš. Zakon je zakon, kar pomeni da je absolutno pravilen in se ga mora upoštevat. Se pa zakone velikokrat lahko tolmači po svoje oz. nima direktne osnove za konkretno stvar. V takem primeru se uporablja podrejene zakonike in določila. V konkretnem primeru obligacijskega prava gre za obligacijski zakonik. Ta ima bolj točno definirana razmerja in pravila in sodni postopki se izvajajo po slednjem.

V konkretni zadevi sicer tudi ZVPot pravi v 37. členu:
(4) Za odgovornost za stvarne in pravne napake se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja , če ta zakon ne določa drugače.