Odnos s sodelavci oz. izkušnja v Lesnini
- Ustvarjalec teme elvir_vr6
- Začetni datum
Sej menjajo kader. Poznam par pridnih in sposobnih ljudi ki so delali tam. Ko se šef ustraš da je prodajalec sposobnejši od njega, ga takoj začne zafrkavat pa nakladat laži nadrejenim in tako se menja kader
Meni osebno ni jasno, kako rutar sploh še obstaja. Razmere v podjetju so domala nevzdržne, ne držijo se dobavnih rokov, ki so nenormalno dolgi. Navadno dostavijo napačno blago...itd.
Jaz osebno nisem in nikoli ne bom prestopil rutarjevega praga.
Jaz osebno nisem in nikoli ne bom prestopil rutarjevega praga.
a lahko podtemco odprem?
sodelavec ne opravlja svojega dela, površen, pozabljiv, za vsako napako najde izgovore, popravi se pa ne, oz. je vedno slabši.. v bistvu opažam, da dela škodo firmi, tako materialno kot "vizualno" (pač strankam take klobasarije ven meče, da samo debelo gledajo).. šefu se pa skoraj nič ne sanja o tem, ker ga skoraj ni v naši pisarni, jaz pa tudi nisem toži baba, oz. šef bo prej mene obsodil kao da tožim, kot pa sakncioniral sodelavca.. mislim, ful nehvaležna situacija zame, posebej, ker popravljam napake pa jaz, a oba mava enako plačo.. mislim, mam počas dost vsega.. kak nasvet?
sodelavec ne opravlja svojega dela, površen, pozabljiv, za vsako napako najde izgovore, popravi se pa ne, oz. je vedno slabši.. v bistvu opažam, da dela škodo firmi, tako materialno kot "vizualno" (pač strankam take klobasarije ven meče, da samo debelo gledajo).. šefu se pa skoraj nič ne sanja o tem, ker ga skoraj ni v naši pisarni, jaz pa tudi nisem toži baba, oz. šef bo prej mene obsodil kao da tožim, kot pa sakncioniral sodelavca.. mislim, ful nehvaležna situacija zame, posebej, ker popravljam napake pa jaz, a oba mava enako plačo.. mislim, mam počas dost vsega.. kak nasvet?
Obstaja dokaz, da je kaj on zamočil? (npr. je samo on zadolžen za neko delo, pa potem odgovarja, podpisuje kakšne papirje,...)
Če ja, pusti ga, naj se razlima.
Če ne, poizkusi razmejiti delo.
Šefu je vseeno, kdo delo dela, samo da je delo opravljeno.
Nihče se ne bo sekiral, da to delo v bistvu delaš ti.
Največ kar je, bodo rekli, da si pridna. Ampak od te pridnosti nimaš - razen več dela - nič.
Če ja, pusti ga, naj se razlima.
Če ne, poizkusi razmejiti delo.
Šefu je vseeno, kdo delo dela, samo da je delo opravljeno.
Nihče se ne bo sekiral, da to delo v bistvu delaš ti.
Največ kar je, bodo rekli, da si pridna. Ampak od te pridnosti nimaš - razen več dela - nič.
mah kakšna pohvala neki.. kritike pa padajo, ja, brez dlake na jeziku..
drugač pa je dokazov dost, samo nekdo mora šefu sporočit, da se to dogaja, pol pa vprašanje če se bo lotil raziskovat, ker, kakor si rekel, samo, da je delo opravljeno.. četudi ga opravim jaz namesto njega..
KSZ...
Pri nas na firmi je razmerje med spoloma približno 50:50. S tem, da smo moški večinoma tehnično-operativni poklici, ženske pa so bolj kadrovsko-komercialni del.
Na moškem področju ni skoraj nobenih težav, če pride do kake konfliktne situacije je ponavadi razrešena v roku enega dneva, brez problema gremo lahko po šihtu na pir, itd...
Pri ženskah je pa situacija čisto druga, nostop najedajo ena drugo, fošvne so za vsak evro, ki je višji od njene plače, če jim naložiš kako delo, ki za 1% odstopa od njihovega vsakdanjika, ti za hrbtom sikajo kot kače.
Pri nas na firmi je razmerje med spoloma približno 50:50. S tem, da smo moški večinoma tehnično-operativni poklici, ženske pa so bolj kadrovsko-komercialni del.
Na moškem področju ni skoraj nobenih težav, če pride do kake konfliktne situacije je ponavadi razrešena v roku enega dneva, brez problema gremo lahko po šihtu na pir, itd...
Pri ženskah je pa situacija čisto druga, nostop najedajo ena drugo, fošvne so za vsak evro, ki je višji od njene plače, če jim naložiš kako delo, ki za 1% odstopa od njihovega vsakdanjika, ti za hrbtom sikajo kot kače.
Nazadnje urejeno:
ksz
čeprav še nisem redno zaposlen, delam preko študenta pri isti firmi že nekje 4leta. razumemo se super, smo skor kot družina. če rabim karkoli, lahko rečem tudi direktorju in mi bo pomagu.
čeprav še nisem redno zaposlen, delam preko študenta pri isti firmi že nekje 4leta. razumemo se super, smo skor kot družina. če rabim karkoli, lahko rečem tudi direktorju in mi bo pomagu.
Citat:
Uporabnik mtl pravi:
Odlično napisano.
V vseh večjih podjetjih je žal tudi nekaj takih. Vendar se jih da precej hitro razkrit in potem pač sami oz. v skupini enakih delajo kar hočejo. Noben jih pač noče niti pogledat.
Točno, povsod se najdejo kaki nastavljeni bleferji, ki svoje neznanje potem "nadomeščajo" z izživljanjem nad zaposlenimi. Problem je že, če na neko vprašanje na sestanku z drugimi, odgovoriš ko si vprašan in pač obvladaš in poveš kaj misliš (recimo o uvedbi določene tehnologije). Tak šef potem ko neki otročiček ki mu vzameš liziko naredi vse da spelje to kao da on to itak obvlada pa da je to njegova ideja... Seveda potem začne tistega ki je slučajno poveddal kar zna, pritlehno minirat....
Ampak saj, po ene 5ih firmah se najde tudi kakšna, kjer tega ni in lahko delaš in te imajo za določena opravila, vsak skrbi za svoj delo da ga opravi, med seboj si še malo pomagate in se delo ekipe pokaže tudi pri rezultatu.
Imam pa občutek, da v večjih firmah pride vedno do tega. Vedno se bo našel kak zakompleksanc, včasih pa tudi folk ki bi rad krivino hvatal neupravičeno pljuva čez nadrejene, ki imajo pač določene rezultate za pokazat....
jaz ne maram gledat nekoga da bo isto plačan kot jaz in ne bo delal. šefu sm lepo povedu, da ali gredo tisti ki ne delajo ali pa jaz. in potem jih ni bilo več tam.
Tudi v malih je prava poezija delati za nekoga, ki pol reči ne ve, a je slučajno zet od lastnika.
Sploh je pa vse to čisto v vseh firmah. Razlika je le v tem, da ponekod tega ne veš, ker se to modro dela za zaprtimi vrati.
Dokler bo obstajal človek, bo obstajal foušija in miniranje konkurence.
Temu na NG rečejo "boj za preživetje".
Nima se smisla okoli tega sekirat, je pa pametno, da ne živiš v nekih iluzijah, kako je vse oh in sploh.
Ker se zelo verjetno motiš.
(disclaimer - če si šef, je seveda vedno vse oh in sploh. Kdo je pa še videl šefa, ki bo priznal, da nima treh čistih o vodenju ljudi in da podrejeni z njim manipulirajo? Večina jih niti pojma nima, kaj vse se dogaja, ko zapro vrata!
)
Sploh je pa vse to čisto v vseh firmah. Razlika je le v tem, da ponekod tega ne veš, ker se to modro dela za zaprtimi vrati.
Dokler bo obstajal človek, bo obstajal foušija in miniranje konkurence.
Temu na NG rečejo "boj za preživetje".
Nima se smisla okoli tega sekirat, je pa pametno, da ne živiš v nekih iluzijah, kako je vse oh in sploh.
Ker se zelo verjetno motiš.
(disclaimer - če si šef, je seveda vedno vse oh in sploh. Kdo je pa še videl šefa, ki bo priznal, da nima treh čistih o vodenju ljudi in da podrejeni z njim manipulirajo? Večina jih niti pojma nima, kaj vse se dogaja, ko zapro vrata!
Nazadnje urejeno:
No, boj za preživetje je eno, ampak kolikor vidim lahko firma zaradi takih kret"#$"# tudi najebe in posledično se potem gre nižat plače, sekat nadure, al gre pa še firma zu grund.
Medtem ko kot pravim, če je prava klima v podjetju, bo ta "boj za preživetje" v zdravih mejah in bo to prispevalo k napredku firme. Če pa je samo eno golo podjebavanje zakompleksancev ki pojma nimajo ampak imajo pozicijo, pol pa to ni dobro. Sploh pa ni to dobro tam, kjer taki potem mislijo da so vsi razen njih nadomestljivi...
Saj se marsikaj pokaže tudi na rezultatih firme, ampak takrat je lahko že prepozno za ukrepanje.
Je pa treba tudi biti previden, ker nekateri delavci bi pa samo jamrali kako jih vsi ki kao pojma nimajo nadlegujejo... Eni pač ne zastopijo da šef ni nujno njihov prijatelj oz. da pač mora imeti neko razumljivo distanco.
Medtem ko kot pravim, če je prava klima v podjetju, bo ta "boj za preživetje" v zdravih mejah in bo to prispevalo k napredku firme. Če pa je samo eno golo podjebavanje zakompleksancev ki pojma nimajo ampak imajo pozicijo, pol pa to ni dobro. Sploh pa ni to dobro tam, kjer taki potem mislijo da so vsi razen njih nadomestljivi...
Saj se marsikaj pokaže tudi na rezultatih firme, ampak takrat je lahko že prepozno za ukrepanje.
Je pa treba tudi biti previden, ker nekateri delavci bi pa samo jamrali kako jih vsi ki kao pojma nimajo nadlegujejo... Eni pač ne zastopijo da šef ni nujno njihov prijatelj oz. da pač mora imeti neko razumljivo distanco.
Bisvo je to, da za delo v službi ni dovolj samo to, da "znaš dobro stroj popravit".
Če nisi ravno slikar, menih, svetilničar ali kaj podobnega, kjer nimaš dneve in dneve stika z nobenim, je veliko bolj od popravljanja stroja pomembno to, kako se znaš obnašat: se znaš izogibat brezveznim konfliktom, ki lahko konretno pokvarijo medsebojne odnose (če je šef nekomu npr. podaril 4 evre vreden stenski koledar, drugemu pa ne - pač je imel samo enega, ko je čistil pisarno - ni glih modro popiz.dit), obdelovanju tem, ki nimajo veze z delovnim mestom (kako grda je šefova žena), a'priori norenju, čim ni vse po tvoje (zakaj imamo avtomat za čaj, ne pa avtomata za kavo), se znat pogajat na način, da imajo vsi nekaj od tega (to mi upam ni treba razlagat), brezveznemu razkazovanju mišic (če je pa tako fino izkoristiti priliko, da sodelavec nekaj ne ve in se hkrati pobahati, da jaz pa znam),....
Kar veliiiiiiiiiiiiiiiiiiiika večina ne zna. Vključno s šefi. Zato pa je tako in se s tem nima smisla obremenjevat. Itak pa nobena firma ni večna (da bi kakšna obstajala že od Mezopotamije, na primer) - dokler je tu, nam bo dajala kruh, kar je pa tudi fino in čisto dovolj.
PS: Če boš malo premislil, boš videl, da se da vse situacije na delovnem mestu zreducirati na dve "national geographic" imenovalce: a) on/ona ne sme imeti več kot jaz in b) jaz sem boljši/a od njega/nje. Boj za preživetje. Dokler bo človek krvav pod kožo bo tak. In ni treba, da se tu sprenevedamo, da se to nas že ne tiče, ker smo "višja bitja". Vem, pri vsej renesančni umetnosti in čudovitih rezbarijah je težko priznati, da smo še vseeno bitja, ki spimo, seksamo, žremo in serjemo. Ampak tako je. Hitreje ko to dojameš, lažje razumeš, zakaj se nekaj dogaja. In tudi lažje oprostiš.
Če nisi ravno slikar, menih, svetilničar ali kaj podobnega, kjer nimaš dneve in dneve stika z nobenim, je veliko bolj od popravljanja stroja pomembno to, kako se znaš obnašat: se znaš izogibat brezveznim konfliktom, ki lahko konretno pokvarijo medsebojne odnose (če je šef nekomu npr. podaril 4 evre vreden stenski koledar, drugemu pa ne - pač je imel samo enega, ko je čistil pisarno - ni glih modro popiz.dit), obdelovanju tem, ki nimajo veze z delovnim mestom (kako grda je šefova žena), a'priori norenju, čim ni vse po tvoje (zakaj imamo avtomat za čaj, ne pa avtomata za kavo), se znat pogajat na način, da imajo vsi nekaj od tega (to mi upam ni treba razlagat), brezveznemu razkazovanju mišic (če je pa tako fino izkoristiti priliko, da sodelavec nekaj ne ve in se hkrati pobahati, da jaz pa znam),....
Kar veliiiiiiiiiiiiiiiiiiiika večina ne zna. Vključno s šefi. Zato pa je tako in se s tem nima smisla obremenjevat. Itak pa nobena firma ni večna (da bi kakšna obstajala že od Mezopotamije, na primer) - dokler je tu, nam bo dajala kruh, kar je pa tudi fino in čisto dovolj.
PS: Če boš malo premislil, boš videl, da se da vse situacije na delovnem mestu zreducirati na dve "national geographic" imenovalce: a) on/ona ne sme imeti več kot jaz in b) jaz sem boljši/a od njega/nje. Boj za preživetje. Dokler bo človek krvav pod kožo bo tak. In ni treba, da se tu sprenevedamo, da se to nas že ne tiče, ker smo "višja bitja". Vem, pri vsej renesančni umetnosti in čudovitih rezbarijah je težko priznati, da smo še vseeno bitja, ki spimo, seksamo, žremo in serjemo. Ampak tako je. Hitreje ko to dojameš, lažje razumeš, zakaj se nekaj dogaja. In tudi lažje oprostiš.
Nazadnje urejeno:
Podobne teme
