Novo pri T2 II.
- Ustvarjalec teme MViper
- Začetni datum
- Status
Glede na to, da T2 omrežje za silo dela v največjih mestih, drugje pa nikjer bi ponudba bi bila vsaj za silo dobra, če bi bil 9,99 evrov celoten paket vse neomejeno na mesec.
Potem je bolje iti na Tušmobil, ki ima vsaj kolikor toliko delujoče omrežje za 17 evrov vse neomejeno ali pa na Mobitel za 23 evrov vse neomejeno.
Telekomunikacijskemu imperiju bratov Jurija in Štefana Krča grozi stečaj.
Za operaterja T-2, ki je v prisilki, ga že predlaga DUTB. Ta je dala tudi ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave Gratela, ki je za T-2 gradil optiko. Gratel, ki je v lasti Jurija Krča, je bil do pred kratkim prvi lastnik T-2. Zdaj je to Garnol - podjetje v lasti Štefana Krča. A ima NLB zaradi Gratelovih dolgov na deležu Garnola v T-2 (začasno) plombo. Garnol sicer ni v prisilki.
Z grožnjo za stečaj in prodajo T-2 bi DUTB oziroma NLB (ta je vse ali del terjatev do Gratela in T-2 prenesla na DUTB) hitreje prišla do vračila dolgov. Torej pri T-2 ne bi bila 44-odstotno poplačana šele do leta 2021, pri Gratelu pa v štirih letih 52-odstotno. Z iskanjem kupca za T-2 ali pa za njegovo omrežje namreč banka najverjetneje ne bi imela velikih težav, saj je za operaterje precej zanimanja. Konkretno se za T-2 že dlje časa zanima Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria, ki mu v Sloveniji manjka predvsem fiksni del telekomunikacij, torej fiksni širokopasovni dostop do interneta. T-2 ima denimo 18-odstotni tržni delež pri širokopasovnem fiksnem dostopu do interneta, Simobil nikakršnega. V Simobilu omenjenega ne komentirajo. Viri pa pravijo, da je prav T-2 za Telekom Austria najbolj zanimiv; Telemach je že prodan KKR, pri Telekomu Slovenije skoraj gotovo ne bi dobili dovoljenja varuha konkurence. T-2 pa ima precej močno optično omrežje in je zato tudi bolj zanimiv od Tušmobila.
t2-simobil.1409853007.png.o.600px.png
Zakaj Avstrijci ne kupijo T-2 neposredno od lastnikov?
Zato, ker se ne najdejo pri ceni, pravi neuradni vir. Simobil oziroma Telekom Austria je namreč pred časom že poskušal kupiti T-2, vendar je takratni lastnik Gratel Jurija Krča imel previsoka pričakovanja. Spomnimo, Gratel, ki je za T-2 gradil optiko, je lastništvo prevzel v postopku prisilne poravnave T-2 (ta je bil prej v lasti propadlih cerkvenih Zvonov). Pozneje je podjetje, kot so razložili Krčevi predstavniki, dokapitaliziral Garnol Štefana Krča in postal 98-odstotni lastnik T-2. NLB je prek sodišča z začasno odredbo uspelo izbojevati plombo na Garnolov delež v T-2. Postopek še ni končan.
Kakšna bi bila cena
Koliko bi Simobil ponudil, viri ne povedo. Menda pa naj bi zdaj, ko so »lastniško-dolžniške« kolobocije vsaj malo bolj jasne, odštel več kot sto, a še vedno manj kot 200 milijonov evrov. Vsekakor bi najprej moral narediti skrbni pregled poslovanja T-2 in od ponujene vsote odšteti dolg. Ta pa - samo do DUTB zaradi prenesenih terjatev z NLB in NKBM - znaša skoraj 120 milijonov evrov (višina prenesenih terjatev NLB do Gratela na DUTB znaša 6,2 milijona evrov). Pričakovati sicer je, da bi si kupec izpogajal delen odpis terjatev. Preostalim upnikom iz prisilke T-2 dolguje še nekaj deset milijonov evrov.
Banke hočejo več
A banke bi rade več poplačila kot navadni upniki, ki se morajo zadovoljiti s 44 odstotki do leta 2021, pravi neuradni vir. Ideja je namreč bila, da se poplačajo v višini 55 milijonov evrov s prodajo omrežja, preostalih 65 milijonov pa bi dobile v prisilki (44-odstotno). Torej bi skupaj dobile okoli 84 milijonov evrov (za primerjavo: če bi bile banke v celoti poplačane v postopku prisilne poravnave, bi dobile 53 milijonov).
Težava pa je, da bi se moral zavarovani del posojila unovčiti s prodajo zavarovane opreme in omrežja v letu 2014. Koliko je ta oprema vredna, nam na T-2 še niso povedali. Po naših informacijah pa prav v tem grmu tiči zajec. Namreč, 55-milijonsko posojilo naj bi bilo zavarovano z opremo, vredno precej manj kot toliko. Govori se, da je vredna največ deset milijonov (bolj verjetno pa še precej manj). To pa (domnevno) zato, ker banke niso dovolj dobro popisale vseh »kablov, napeljav in drugih zadev v jaških, kjer ima T-2 omrežje«, pravijo neuradni viri (več o tem smo pisali že lani v članku NLB je zaradi šlamparij v zvezi s T-2 lahko ob nekaj deset milijonov evrov).
Ker torej pričakovanega denarja od prodaje opreme in omrežja ni, ker je nevarnost, da je to vredno precej manj od pričakovanj in ker banke po drugi strani lahko hitro dobijo kupca za T-2, je po svoje jasno, da je predlagan stečaj. Tako bi se denimo DUTB ob prodaji družbe oziroma premoženja iz stečajne mase hitreje in verjetno bolje poplačala. Kot rečeno - Telekom Austria bi bil verjetno pripravljen odšteti nekje do 200 milijonov evrov (večji del bi dobili upniki, in ne Krči).
Za T-2 se je v preteklosti zanimalo še več kupcev. Omenjala sta se belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe.
Dodajmo, da v T-2 predlogu za stečaj nasprotujejo. »Tako ravnanje v družbi T-2 razumemo kot pritisk, s katerim si želi DUTB zagotoviti boljše pogoje poplačila, kot so določeni z načrtom finančnega prestrukturiranja,« so nam sporočili. Družba T-2 je sicer lani vknjižila dobrih 55 milijonov evrov prihodkov in za skoraj 3,6 milijona evrov izgube. Kot so že večkrat poudarili, jim število naročnikov raste, prav tako prihodki.
Za operaterja T-2, ki je v prisilki, ga že predlaga DUTB. Ta je dala tudi ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave Gratela, ki je za T-2 gradil optiko. Gratel, ki je v lasti Jurija Krča, je bil do pred kratkim prvi lastnik T-2. Zdaj je to Garnol - podjetje v lasti Štefana Krča. A ima NLB zaradi Gratelovih dolgov na deležu Garnola v T-2 (začasno) plombo. Garnol sicer ni v prisilki.
Z grožnjo za stečaj in prodajo T-2 bi DUTB oziroma NLB (ta je vse ali del terjatev do Gratela in T-2 prenesla na DUTB) hitreje prišla do vračila dolgov. Torej pri T-2 ne bi bila 44-odstotno poplačana šele do leta 2021, pri Gratelu pa v štirih letih 52-odstotno. Z iskanjem kupca za T-2 ali pa za njegovo omrežje namreč banka najverjetneje ne bi imela velikih težav, saj je za operaterje precej zanimanja. Konkretno se za T-2 že dlje časa zanima Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria, ki mu v Sloveniji manjka predvsem fiksni del telekomunikacij, torej fiksni širokopasovni dostop do interneta. T-2 ima denimo 18-odstotni tržni delež pri širokopasovnem fiksnem dostopu do interneta, Simobil nikakršnega. V Simobilu omenjenega ne komentirajo. Viri pa pravijo, da je prav T-2 za Telekom Austria najbolj zanimiv; Telemach je že prodan KKR, pri Telekomu Slovenije skoraj gotovo ne bi dobili dovoljenja varuha konkurence. T-2 pa ima precej močno optično omrežje in je zato tudi bolj zanimiv od Tušmobila.
t2-simobil.1409853007.png.o.600px.png
Zakaj Avstrijci ne kupijo T-2 neposredno od lastnikov?
Zato, ker se ne najdejo pri ceni, pravi neuradni vir. Simobil oziroma Telekom Austria je namreč pred časom že poskušal kupiti T-2, vendar je takratni lastnik Gratel Jurija Krča imel previsoka pričakovanja. Spomnimo, Gratel, ki je za T-2 gradil optiko, je lastništvo prevzel v postopku prisilne poravnave T-2 (ta je bil prej v lasti propadlih cerkvenih Zvonov). Pozneje je podjetje, kot so razložili Krčevi predstavniki, dokapitaliziral Garnol Štefana Krča in postal 98-odstotni lastnik T-2. NLB je prek sodišča z začasno odredbo uspelo izbojevati plombo na Garnolov delež v T-2. Postopek še ni končan.
Kakšna bi bila cena
Koliko bi Simobil ponudil, viri ne povedo. Menda pa naj bi zdaj, ko so »lastniško-dolžniške« kolobocije vsaj malo bolj jasne, odštel več kot sto, a še vedno manj kot 200 milijonov evrov. Vsekakor bi najprej moral narediti skrbni pregled poslovanja T-2 in od ponujene vsote odšteti dolg. Ta pa - samo do DUTB zaradi prenesenih terjatev z NLB in NKBM - znaša skoraj 120 milijonov evrov (višina prenesenih terjatev NLB do Gratela na DUTB znaša 6,2 milijona evrov). Pričakovati sicer je, da bi si kupec izpogajal delen odpis terjatev. Preostalim upnikom iz prisilke T-2 dolguje še nekaj deset milijonov evrov.
Banke hočejo več
A banke bi rade več poplačila kot navadni upniki, ki se morajo zadovoljiti s 44 odstotki do leta 2021, pravi neuradni vir. Ideja je namreč bila, da se poplačajo v višini 55 milijonov evrov s prodajo omrežja, preostalih 65 milijonov pa bi dobile v prisilki (44-odstotno). Torej bi skupaj dobile okoli 84 milijonov evrov (za primerjavo: če bi bile banke v celoti poplačane v postopku prisilne poravnave, bi dobile 53 milijonov).
Težava pa je, da bi se moral zavarovani del posojila unovčiti s prodajo zavarovane opreme in omrežja v letu 2014. Koliko je ta oprema vredna, nam na T-2 še niso povedali. Po naših informacijah pa prav v tem grmu tiči zajec. Namreč, 55-milijonsko posojilo naj bi bilo zavarovano z opremo, vredno precej manj kot toliko. Govori se, da je vredna največ deset milijonov (bolj verjetno pa še precej manj). To pa (domnevno) zato, ker banke niso dovolj dobro popisale vseh »kablov, napeljav in drugih zadev v jaških, kjer ima T-2 omrežje«, pravijo neuradni viri (več o tem smo pisali že lani v članku NLB je zaradi šlamparij v zvezi s T-2 lahko ob nekaj deset milijonov evrov).
Ker torej pričakovanega denarja od prodaje opreme in omrežja ni, ker je nevarnost, da je to vredno precej manj od pričakovanj in ker banke po drugi strani lahko hitro dobijo kupca za T-2, je po svoje jasno, da je predlagan stečaj. Tako bi se denimo DUTB ob prodaji družbe oziroma premoženja iz stečajne mase hitreje in verjetno bolje poplačala. Kot rečeno - Telekom Austria bi bil verjetno pripravljen odšteti nekje do 200 milijonov evrov (večji del bi dobili upniki, in ne Krči).
Za T-2 se je v preteklosti zanimalo še več kupcev. Omenjala sta se belgijski Amisco NV (lastnik telekomunikacijske družbe Amis) in britanski sklad GMT, ki vlaga večinoma v evropske komunikacijske družbe.
Dodajmo, da v T-2 predlogu za stečaj nasprotujejo. »Tako ravnanje v družbi T-2 razumemo kot pritisk, s katerim si želi DUTB zagotoviti boljše pogoje poplačila, kot so določeni z načrtom finančnega prestrukturiranja,« so nam sporočili. Družba T-2 je sicer lani vknjižila dobrih 55 milijonov evrov prihodkov in za skoraj 3,6 milijona evrov izgube. Kot so že večkrat poudarili, jim število naročnikov raste, prav tako prihodki.
Te pa res rajši vidim da avstrijci kupijo T-2, kot naš bedni Simobil,ker bodo še tu naredili omejen prenos podatkov in to mastno zaračunavali , tako kot jim je to v navadi pri mobilnem omrežju,tako da Simobil--> please [cenzura] off
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik Technics111 pravi:
Te pa res rajši vidim da avstrijci kupijo T-2, kot naš bedni Simobil,ker bodo še tu naredili omejen prenos podatkov in to mastno zaračunavali , tako kot jim je to v navadi pri mobilnem omrežju,tako da Simobil--> please [cenzura] off
Ja kdo pa je lastnik Si.mobil-a...Sej isti ki se zanima za T-2 je lastnik Si.mobila..in če preuzame T-2 bo itak vodil vse v Sloveniji pol Si.mobil oz. se bo priključilo k storitvam operaterja Si.mobil
Bankam je sprva grozilo, da bodo zaradi nespametnega financiranja T2 izgubile slabih 40 milijonov evrov, zdaj pa so doživele nov šok.
Telekomunikacijskemu operaterju T2 po treh letih in pol, odkar se je s pomočjo prisilne poravnave znebil več kot sto milijonov evrov obveznosti, spet grozi stečaj.
Danes bo na okrožnem sodišču v Ljubljani potekala obravnava predloga za začetek stečaja, ki ga je letos spomladi vložila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je prevzela kreditno mapo od NLB in NKBM, s tem pa tudi za okoli 90 milijonov evrov terjatev do T2. Za tako drastično potezo, s katero lahko pokoplje enega največjih slovenskih fiksnih operaterjev, se je odločila, ker jo je T2 očitno ponovno izigral. Zato bankam upnicam na čelu z DUTB grozi, da bodo izgubile še dodatnih 30 milijonov evrov.
Od samega začetka je bilo uradno predstavljeno, da so banke, ki so T2 posodile 125 milijonov evrov za gradnjo omrežja, vsaj delno zavarovane. Čeprav je NLB kot agent bank najprej vztrajala, da bi morali dobiti povrnjena vsa sredstva, so jih v T2 zavrnili in takrat v načrt finančnega prestrukturiranja zapisali, da imajo zastavno pravico zgolj na delu omrežja v Šiški, Kranju in Murski Soboti, ocenjenem na 55 milijonov evrov. Preostale terjatve pa naj bi bile po trditvah T2 nezavarovane in bi se morale banke sprijazniti s 56-odstotnim odpisom in poplačilom čez sedem let. Torej bi izgubile najmanj 39 (od 125) milijonov evrov.
Toda ko bi moralo priti do prodaje dela omrežja in poplačila, so v T2 ploščo obrnili. »Med izvršilnim postopkom je bilo ugotovljeno, da DUTB kot upnica nima pravno veljavno ustanovljenih zastavnih pravic nad predmetnim premoženjem T2, kar ji onemogoča odprodajo navedenih delov omrežja in s tem tudi onemogoča poplačilo, predvideno v letu 2014. DUTB bo zato morala upoštevati predpisane pogoje poplačila po načrtu in deliti usodo navadnih upnikov. Ti bodo poplačani v višini 44 odstotkov do februarja 2021 brezobrestno,« so včeraj zatrdili v T2. To pomeni, da bi banke po novem izgubile 70 milijonov evrov.
V DUTB po navedbah pristojnih v T2 zahtevajo, da jim obveznosti, nastale še pred začetkom prisilne poravnave, poravnajo iz svojih tekočih prilivov, kar pa bi bilo v nasprotju z insolvenčno zakonodajo. Zato menijo, da do predlaganega stečaja ne bo prišlo, kar naj bi dokazovale tudi sodbe, iz katerih izhaja, da se mora ločitveni upnik v postopku uresničevanja ločitvene pravice poplačati le iz vrednosti zastavljenega premoženja, nima pa pravice poplačila niti iz katerih koli drugih nezastavljenih sredstev niti iz sredstev na bančnih računih.
Kljub temu bodo v DUTB pri odločanju o zahtevi za stečaj T2 igrali na več kart. Poleg domnevnega neizpolnjevanja obveznosti bodo poskušali sodišče prepričati, da v T2 ne dosegajo zastavljenih ciljev. Čeprav se poslovanje iz meseca v mesec izboljšuje, je daleč od napovedi v sprejetem načrtu finančnega prestrukturiranja. Za letos so predvidevali več kot 75 milijonov evrov prihodkov, a so jih do polletja ustvarili le okrog 28 milijonov evrov. Namesto visokega dobička se T2 letos še vedno utaplja v izgubi, hkrati pa je svetlobna leta od načrtovanih 20 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). V prvem polletju letos ga je telekomunikacijski operater ustvaril za sedem milijonov evrov. »Verjamemo, da stečajni postopek omogoča enakopravno obravnavanje upnikov in boljše poplačilo, kot bi ga bili deležni sicer, hkrati pa se lahko kljub stečaju dejavnost družbe nadaljuje,« so povedali v DUTB.
Še brez odločitve o lastništvu T2
DUTB (prej NLB) je v sodnem sporu tudi glede lastništva T2. Kot smo razkrili, je bilo s podjetja Gratel Jurija Krča v vprašljivih okoliščinah preneseno na podjetje Garnol, ki je v lasti njegovega brata Štefana Krča. Na pogodbe, s katerimi je bilo to izvedeno, so bile vložene ničnostne tožbe, o katerih sodišče do danes še ni odločilo. Zaradi tega ima Krč zvezane roke tudi pri prodaji T2, saj je na lastništvu do nadaljnjega vpisana prepoved razpolaganja.
70 milijonov evrov dolgov do bank bi po novem odpisali v T2.
Telekomunikacijskemu operaterju T2 po treh letih in pol, odkar se je s pomočjo prisilne poravnave znebil več kot sto milijonov evrov obveznosti, spet grozi stečaj.
Danes bo na okrožnem sodišču v Ljubljani potekala obravnava predloga za začetek stečaja, ki ga je letos spomladi vložila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je prevzela kreditno mapo od NLB in NKBM, s tem pa tudi za okoli 90 milijonov evrov terjatev do T2. Za tako drastično potezo, s katero lahko pokoplje enega največjih slovenskih fiksnih operaterjev, se je odločila, ker jo je T2 očitno ponovno izigral. Zato bankam upnicam na čelu z DUTB grozi, da bodo izgubile še dodatnih 30 milijonov evrov.
Od samega začetka je bilo uradno predstavljeno, da so banke, ki so T2 posodile 125 milijonov evrov za gradnjo omrežja, vsaj delno zavarovane. Čeprav je NLB kot agent bank najprej vztrajala, da bi morali dobiti povrnjena vsa sredstva, so jih v T2 zavrnili in takrat v načrt finančnega prestrukturiranja zapisali, da imajo zastavno pravico zgolj na delu omrežja v Šiški, Kranju in Murski Soboti, ocenjenem na 55 milijonov evrov. Preostale terjatve pa naj bi bile po trditvah T2 nezavarovane in bi se morale banke sprijazniti s 56-odstotnim odpisom in poplačilom čez sedem let. Torej bi izgubile najmanj 39 (od 125) milijonov evrov.
Toda ko bi moralo priti do prodaje dela omrežja in poplačila, so v T2 ploščo obrnili. »Med izvršilnim postopkom je bilo ugotovljeno, da DUTB kot upnica nima pravno veljavno ustanovljenih zastavnih pravic nad predmetnim premoženjem T2, kar ji onemogoča odprodajo navedenih delov omrežja in s tem tudi onemogoča poplačilo, predvideno v letu 2014. DUTB bo zato morala upoštevati predpisane pogoje poplačila po načrtu in deliti usodo navadnih upnikov. Ti bodo poplačani v višini 44 odstotkov do februarja 2021 brezobrestno,« so včeraj zatrdili v T2. To pomeni, da bi banke po novem izgubile 70 milijonov evrov.
V DUTB po navedbah pristojnih v T2 zahtevajo, da jim obveznosti, nastale še pred začetkom prisilne poravnave, poravnajo iz svojih tekočih prilivov, kar pa bi bilo v nasprotju z insolvenčno zakonodajo. Zato menijo, da do predlaganega stečaja ne bo prišlo, kar naj bi dokazovale tudi sodbe, iz katerih izhaja, da se mora ločitveni upnik v postopku uresničevanja ločitvene pravice poplačati le iz vrednosti zastavljenega premoženja, nima pa pravice poplačila niti iz katerih koli drugih nezastavljenih sredstev niti iz sredstev na bančnih računih.
Kljub temu bodo v DUTB pri odločanju o zahtevi za stečaj T2 igrali na več kart. Poleg domnevnega neizpolnjevanja obveznosti bodo poskušali sodišče prepričati, da v T2 ne dosegajo zastavljenih ciljev. Čeprav se poslovanje iz meseca v mesec izboljšuje, je daleč od napovedi v sprejetem načrtu finančnega prestrukturiranja. Za letos so predvidevali več kot 75 milijonov evrov prihodkov, a so jih do polletja ustvarili le okrog 28 milijonov evrov. Namesto visokega dobička se T2 letos še vedno utaplja v izgubi, hkrati pa je svetlobna leta od načrtovanih 20 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). V prvem polletju letos ga je telekomunikacijski operater ustvaril za sedem milijonov evrov. »Verjamemo, da stečajni postopek omogoča enakopravno obravnavanje upnikov in boljše poplačilo, kot bi ga bili deležni sicer, hkrati pa se lahko kljub stečaju dejavnost družbe nadaljuje,« so povedali v DUTB.
Še brez odločitve o lastništvu T2
DUTB (prej NLB) je v sodnem sporu tudi glede lastništva T2. Kot smo razkrili, je bilo s podjetja Gratel Jurija Krča v vprašljivih okoliščinah preneseno na podjetje Garnol, ki je v lasti njegovega brata Štefana Krča. Na pogodbe, s katerimi je bilo to izvedeno, so bile vložene ničnostne tožbe, o katerih sodišče do danes še ni odločilo. Zaradi tega ima Krč zvezane roke tudi pri prodaji T2, saj je na lastništvu do nadaljnjega vpisana prepoved razpolaganja.
70 milijonov evrov dolgov do bank bi po novem odpisali v T2.
Nazadnje urejeno:
Zal nimam.
Se en svez:
http://www.finance.si/8809333/Se-T-2-lahko-izogne-ste%C4%8Daju
DUTB: To je izčrpavanje »T-2 ne plačuje ničesar nikomur«
Se en svez:
http://www.finance.si/8809333/Se-T-2-lahko-izogne-ste%C4%8Daju
DUTB: To je izčrpavanje »T-2 ne plačuje ničesar nikomur«
- Status
Podobne teme
