Citat:
Uporabnik coolpower pravi:
@blue: fant, s tabo se bom resno pogovarjal, ko boš razčistil vsaj tole:
1. definicija monopola. Daj se vprašaj, kaj je monopol in kako je mogoče govoriti o monopolu na trgu, kjer so 4 operaterji in 3 ponudniki storitev, največji pa ima malce več kot 50% trga. Monopol je 100% in to, da si edini na trgu. Sem dovolj preprosto napisal, da je možno razumeti ali še narišem kakšno slikico?
2. monopol ni prepovedan. Četudi bi bil Mobitel edini na trgu in bi posledično imel monopol, to ni prepovedano. Monopol kot takšen je dovoljen in v mnogih panogah običajen. Kaj pa je prepovedano? Zloraba monopola. Ker monopola v mobilni telefoniji v SLO že po definiciji pojma "monopol" ni, tudi o morebitno zlorabo "monopola" v SLO na področju mobilne telefonije ni možno govoriti.
3. vpliv največjega operaterja na raven cen. Strinjam se, da ima največji operater morda največji vpliv na splošno raven cen na trgu. Pozabil pa si povedati, da pri tem vplivu ni edini in da vsaka sprememba cen pri katerem koli od operaterjev, lahko povzroči tržni odziv konkurenčnih operaterjev. Nenazadnje si v svoji objavi demantiral samega sebe, ko si zatrdil, da je Tušmobil uvedel pakete, ki so povzročili odziv Simobila in Mobitela. Vprašam te, kako? Ali ne trdiš, da "monopolist" določa višino cen na trgu? Kako to, da jo je lahko določal operater s 5% tržnega deleža, torej Tušmobil?
Govorim o temu:
Urad za varstvo konkurence
Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova 28, Ljubljana (v nadaljevanju: Urad), je dne 19. 3. 2009 proti družbi Mobitel d.d., Vilharjeva cesta 23, Ljubljana (v nadaljevanju: Mobitel d.d.), po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja domnevne kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 82. člena Pogodbe ES.
Družba Mobitel d.d. naj bi po podatkih, s katerimi razpolaga Urad, in jih je zbral pri izvajanju nadzora ter iz podatkov, ki jih Uradu posredovala družba Tušmobil d.o.o., Resljeva ulica 16, Celje (v nadaljevanju: Tušmobil d.o.o.), zlorabila oz. še vedno zlorablja domnevno prevladujoč položaj na:
1. maloprodajnem trgu mobilne telefonije:
* s tem, da naj bi od 18. 11. 2008 dalje vodila cenovno politiko posrednega ali neposrednega določanja nepoštenih prodajnih cen v naročniškem paketu Itak Džabest in sicer tako, da naj bi svojim končnim uporabnikom ponujala storitve po cenah, ki naj bi bile tako nizke, da naj ne bi dosegale povprečnih variabilnih stroškov, s čimer naj bi obstajala nevarnost, da bi lahko s takšnim ravnanjem na pomembnem delu trga izključila konkurenco in sicer z izrinjanjem konkurentov in omejevanjem vstopa novih konkurentov na trg;
* s tem, da naj bi od 18. 11. 2008 dalje vodila cenovno politiko posrednega ali neposrednega določanja nepoštenih prodajnih cen in sicer tako, da naj bi izvajala neupravičeno cenovno diferenciacijo med cenami za klice, ki izvirajo in se zaključujejo v lastnem omrežju ter cenami za klice, ki izvirajo iz lastnega omrežja, zaključujejo pa se v omrežjih drugih operaterjev, s čimer naj bi obstajala nevarnost, da bi lahko s takšnim ravnanjem na pomembnem delu trga izključila konkurenco in sicer z onemogočanjem ali oteženim prehajanjem končnih uporabnikov k drugim operaterjem mobilnih storitev ter s privabljanjem novih končnih uporabnikov v svoje omrežje.
2. veleprodajnem trgu mobilne telefonije:
* s tem, da naj bi vodila cenovno politiko cenovnih škarij z določanjem nepoštenih prodajnih cen, tako da naj bi družbi Tušmobil d.o.o. na tem trgu vzpostavila in vzdrževala cene prenosa podatkov, ki naj bi bile višje kot cene prenosa podatkov, ki jih družba Mobitel d.d. zaračunava svojim končnim uporabnikom.
Urad poziva vse osebe, da Uradu pošljejo podatke, ki bi lahko bili pomembni za odločitev.
APEK odzval na obtožbe Mobitela prejšnje leto:
Slovenska specifika, v primerjavi z večino evropskih držav, je le regulacija dostopa do mobilnega omrežja za potrebe nacionalnega gostovanja, ponujanja mobilnih storitev in storitev operaterjev navideznih mobilnih omrežij, kar pa je posledica prednosti, ki jo je Mobitel užival kot edini operater na trgu. Ta se še vedno odraža v evropsko neprimerljivo visokem tržnem deležu te družbe in nevarnosti, ki jo ta delež predstavlja za ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Pri tem ni nepomembno, da je tudi slednja regulacija omejena na najnujnejši ukrep "prepovedi škarij cen", ki Mobitelu prepoveduje, da bi druge operaterje izrinil s trga na račun premajhne razlike med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami.
"Cenovna vojna" je torej v celoti posledica poslovnih odločitev operaterjev, s katero sami nosijo odgovornost do razvoja svojih podjetij. Zagotovo pa ni naključje, da je tudi sicer neregulirane cene nekaterih paketov Mobitela že vzel pod drobnogled Urad RS za varstvo konkurence.
Moj komentar
Zakaj pa je potem propadla Vega? Ker ni delovala regulacija in je Mobitel (in Si.mobil) izrnila enega konkurenta iz trga. SO bili delno tudi sami krivi, v veliki meri pa je na odhod vege bila kriva konkurenca in nedelovanje APEKa (zaradi asimetrije, velika cena zaključevanje klicev v druga omrežja). Vega si je želela simetrijo (da drugi operaterji ne bi imeli razlog dati klice v vego tako drage) ter nizko ceno zaključevanja klicev v druga omrežja. Glede na to da si je Vega želela dolgoročno imeti 20% tržni delež ter v prvih 5 letih osvojiti med 5 in 10% trga.
Tušmobil je na UVK dal tiste dokumente, ki jih je pridobil ko je Mirko Tuš se potegoval za delež Telekoma Slovenije takrat (ko so zainteresirani kupci gledali poslovanja TS in Mobitela). Ne govorimo o navideznih dokazih, ampak dokazih pridobljenih na Mobitelu.
Da ne omenim, da je Evropska komisija bila zelo nezadovoljna z delom APEK-a, ker Telekomu Slovenije in Mobitelu preveč popušča v regulaciji. Iz tega sledi, da bi moral biti APEK Mobitel in TS še bolj regulirati kot jih do sedaj.