Tole naj preberejo, kar si že dal!
Celoten "bulšit" slovenskih mainstream tiskanih medijev na enem mestu!
Delo, Dnevnik in Mladina niso levi mediji, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno (za)ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije vodijo agendo svojih lastnikov in prav nič drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici.
50
02.07.2015 21:31
Piše: Kizo
Foto:
www.mediaspeed.net
Delo, Dnevnik in Mladina niso levi mediji, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije vodijo agendo svojih lastnikov in prav nič drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici!
V tem članku smo za vas zbrali nekaj zgodb, ki jasno kažejo, v kaj se spreminja slovenski medijski prostor. Osredotočili smo se na samo trdo jedro tiskanih medijev: Delo, Dnevnik in Mladino. Analizo smo naredili iz dveh razlogov. Prvič, ker smo lastnikom teh medijev doslej namenili že precej časa in prostora, zato je zato smiselno, da njihove zgodbe zaokrožimo in na enem mestu pokažemo kaj se valja po slovenski medijski sceni. In drugič, ker bi vam radi jasno in kar se da neposredno predočili, kdo so tisti, ki ključno sooblikujejo slovenski javni prostor. Brez dvoma vam bo potem jasno, zakaj v javnem prostoru dominirajo intelektualni trigloditi, profeti groze, ekonomsko–finančni metafiziki in ostala možganska sodrga. Prav tako boste razumeli, kdo ter s kakšnimi interesi vse to oblikuje.
Članek lahko razumete tudi kot logično zaokrožitev vsega, kar smo doslej napisali na Portalu PLUS. Od vas ja odvisno, koliko kredibilnost boste omenjenim medijem odslej še dajali.
I. Borci proti neoliberalizmu
Paradoks, ki je nerazložljiv: Delo, Dnevnik in Mladina so borci proti neoliberalizmu in obenem fascinirani z luksemburškim kazino podjetništvom najhujše vrste. Ali se vam ne zdi dobesedno neverjetno, da so obravnavani tiskani mediji, ki so polni traktatov o neoliberalizmu, podivjanem kazino – kapitalizmu, ameriškem imperializmu itd., vsi po vrsti lastniško in poslovno vezani na davčno oazo, imenovano Luksemburg? Pazite to: samo v Sloveniji je mogoče, da so mediji, ki so utemeljeni na uredniških hiperintelektualnih komentarjih o demokratičnem socializmu, polni pa jih denar iz davčnih oaz, sprejeti kot kredibilni levičarski mediji. Kaj vam to pove o tipičnemu slovenskemu levičarju?
Takole izgleda Dnevnikova orbita Petan – Pušnikovih luksemburških podjetij:
Potem imamo eno in edino Mladino, tedensko revijo, ki se že leta bori proti kapitalizmu, imperializmu, skratka vsem "tržnim svinjarijam" tega sveta. Avtorji te revije naj bi dobesedno umirali za ideale demokratičnega socializma, medtem ko jim reže kruh in plačuje položnice tudi podjetje iz luksemburške oaze. Ta del neoliberalnega kazino—kapitalizma jih seveda ne obremenjuje. Luksemburški lastniški krak Mladine izgleda takole:
Kaj je z davčnimi oazami narobe, menda veste sami, če ne pa preberite omenjeno revijo, predlagamo denimo tale članek iz Mladine, v katerem vam, kako bizarno, celo pojasnijo, kako se preko Luksemburga mahinira s plačevanjem davkov.
In na koncu zadnja luksemburška pridobitev: Delo. Če ste imeli apetit in ste spremljali Petričevo šarado s tiskovno konferenco, na kateri je Francis Hoogewerf serijsko priznaval, da so vsa luksemburška podjetja, za katera dokumenti, ki jih hranimo v uredništvu, kažejo, da so Petričeva, v resnici njegova. Ker je Petričeva šarada vrhunska, jo nadaljujmo: ni Francis Hoogewerf lastnik vseh podjetij, ampak je Portal Plus! A je zdaj kul? Kakorkoli že, enega podjetja Petrič ne more zanikati —in to je Archimede s.a., ki ga je v Luksemburgu, pod budnim očesom in v nabiralniku Francisa Hoogewerfa, ustanovil prav Petričev FMR (vaš lastnik, dragi luksemburški prekerci z Dela!), bojda za posle z vrednostnimi papirji. Slednje je seveda res jebeno verjetno, kajti za posle z vrednostnimi papirji so potrebovali prav podjetje iz davčne oaze! Kakorkoli že, idrijski plemič je na Delo pripeljal sledeče:
In seveda, ko bodo na Dnevniku, Delu in Mladini protestirali proti neoliberalizmu, bodo ves čas meditirali pod okriljem davčnih oaz. Vidite paradoks? Vam je jasno, kakšna fatamorgana levega novinarstva so omenjeni tiskani mediji?
II. Lastniki v preiskavah
Naravnost fascinantno je, da so lastniki (in njihovi zastopniki) naših herojskih medijev, ki se tako zelo borijo proti kapitalizmu, sklicujejo na titovino in si prizadevajo za novo pravično družbo, polno enakosti, vsi po vrsti v preiskavah zaradi sumov poslovnih goljufij. Naj vam povzamemo:
Mladina
Zastopnik Mladininega solastnika, Vega Finanz s.a. iz Luksemburga, Filippo Dollfus je v Italiji v preiskavi zaradi suma sodelovanja s kriminalno združbo (mafijo) in korupcijo. Nekdanji solastnik in ključni člen uredništva Franci Zavrl je skupaj s Petanom ovaden pri celi množici primerov, vezanih na sum poslovne goljufije. Preidimo torej na ovadbe in preiskave, ki družijo Zavrla in lastnika Dnevnika Petana.
Dnevnik
Lastnik Dnevnika Bojan Petan je v preiskavi NPU zaradi suma izčrpavanja družb Marina Portorož, Terme Čatež in Turistično podjetje Portorož. V Bosni in Hercegovini je skupaj s Pušnikom ovaden zaradi organiziranega kriminala, manipuliranja s cenami, zlorabe položaja in pranja denarja na škodo DZS.
Delo:
Lastnik Dela (čeprav ne ve, da e, ker on je samo nadzornik pri FMR) Stojan Petrič je v preiskavi NPU zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (primer Etra 33) in še enkrat zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in davčne zatajitve (imperij iz davčnih oaz, ki si ga baje ne lasti ampak Hoogewerf, ampak kot že rečeno, v resnici Petrič ne ve, da je Portal Plus lastnik te množice podjetij).
In mi potrebujemo medijski zakon, ki bo sankcioniral retardirane forumske komentatorje? Aja? Vlada Mira Cerarja, koga vi to točno zajebavate?
III. Parabančne travestije herojskih medijev
V zadnjih desetih letih se je vsem normalnim že popolnoma utrgalo od neprestanega bombardiranja Mladine, Dela in Dnevnika o nacionalnem pomenu slovenskih paradržavnih bank. Tisti nekaj manj racionalni banke ne dajo, jih dokapitalizirajo, čeprav so že skoraj poginili zaradi brezposelnosti, tisti bolj racionalni pa se sprašujejo, v čemu je fora, da cvetober slovenskih tiskanih medijev bank ne da. Dajmo biti iskreni: zato, ker jih brez reprogramiranja lastnikov že davno ne bi bilo več.
Mladina: kaj naj sploh še rečemo o kobajagi radikalno levem tedniku, ki obsoja bančne prasce in se zavzema, da naj bodo banke naše, istočasno pa se drugi krak lastniške verige zaključi pri italijansko – slovenski krvavi banki KB1909 in NLB? Na eni strani kazino podjetje iz davčne oaze, na drugi pa paradržavna NLB in paraslovenska KB1909? Če lahko kot levičarji to prebavite, potem ste pa resnično postali bedaki brez hrbtenice.
Dnevnik: Vukoviæeva in Rankov sta nedolgo nazaj na lastni koži izkusili lekcijo iz naslova paradržavnega bančništva. Nekako se jima je zdelo, da sta pomembni vsaj tako kot Bojan Petan, ugotovili pa sta, da jih je ravno državna NLB obsodila na novinarsko odmiranje. Ker je avtor tega članka psihopat, jima iz vsega srca želi, da požanjeta vse, kar sta ti medijski morilki doslej sejali in iz vsega srca čestita, danes nlbjevcu Matiji Sevšku za prvo odlično potezo v njegovi karieri. Ampak pustimo to digresijo ob robu. Lastnik Dnevnika državne banke potrebuje in to krvavo, predvsem NLB, ki ni samo priročna v Petanovih bosanskih poslih, ampak ga vsakič znova herojsko reprogramira. Kje bi bil Petan brez paradržavnih bank? Vam povem? V kleti zadnjega vinograda nad Brežicami bi organiziral loterijo za lokalne pijance. Še kdo verjame, da je Dnevnikova bitka za državne banke stvar drugačnega pogleda na svet? Ali pa danes pomeni biti levičar podpirati agendo Bojana Petana?
Delo: Novi lastnik dela Petrič (prosim ne povejte mu, da je lastnik, on tega ne ve, je samo nadzornik) je svoje dni lastniško (skupaj s svojim zetom) sedel v Abanki, tisti čudoviti paradržavni banki, ki se je utopila v parabančnih poslih in to tako silno, da je skoraj finančno poginila. Potem se je presedel v nadzorni svet NLB. Kako so izgledali Petričevi parabančni posli smo že pisali (http://www.portalplus.si/893/tranzicijski-dosje-petric-in-paradrzavno-bancnistvo/). Naj vam samo še dodamo, da je NLB solastnica Petričevega imperija, imenovanega Kolektor, muttatis mutandis je danes lastniško zasidrana tudi v Delo. In NLB sedi v tem Delu že dolgo časa, še iz časa nastanka in zatona Šrotovega imperija.
Torej? Noben od teh tiskanih medijev ne zmore brez luksemburških davčnih oaz in noben ne zmore brez paradržavnih bank, posebno ne brez NLB. Petanu rešujejo njegova brežiško pozlačena jajca, Mladino in Delo pa si posredno lastijo. In zdaj se vi čudite kako je mogoče, da vsi ti trije mediji vsak dan najdejo milijarde abotnih argumentov, zakaj naj banke ostanejo v državni lasti in kako neverjetno zlobni so vsi preostali bančniki, ki ne prihajajo iz paradržavnega bančnega sektorja. To je farsa in to tako debilna, da bodo zanamci resno presojali, kako debilni so še lahko bili njihovi predniki.
Četrtič: krajavlovsko poslovanje
Lastniki vseh treh medijev so znani po krjavlovskih poslovnih obrazcih. Torej po nečem, na kar ne more biti prav nihče ponosen, saj se metode ne ločijo prav nič od tipičnih gostilniških nategov. Naj vas spomnim, kaj vse točno smo na tem portalu že opisali.
Mladina: Zavrl izsiljuje Repovža, da če se Mladina ne skulira, bo umaknil oglaševalska sredstva. Repovž ima Zavrla dovolj in mu predlaga, da odkupi njegov lastniški delež. Zavrl odproda svoj delež preko luksemburškega Falconeja (ja, luksemburška podjetja imajo v Mladini že historično pravico). Repovž plača. To naredi tako, da zastavi stanovanje in vzame kredit pri goriški KB1909, ki ji kredit vrne tako, da ji kak dan kasneje proda delež, ki ga je odkupil od Zavrla. Ali je sploh potrebno komentirati to krjavlovsko preprodajo preko Luksemburga? Kaj imajo povedati o tem poslovanju Štamcar, Sever in Žerdin, zelo dobro vemo in je na moč zanimivo, ampak zakaj bi se mi ukvarjali s spori ljubimcev iz Mladine, naj to napiše raje njihov novinar Mekina (ki je sicer v medijski srenji znan po tem, da je eden najbolj pomilovanja vrednih slovenskih novinarjev, saj si članke enostavno izmišljuje). Če pa vas zanima, kako se prek Luksemburga utaji davke (saj veste, tisto iz česar se financira zdravstvo), pa si preberite zgornjo povezavo na članek iz Mladine.
Dnevnik: Saj se še spomnite članka, kjer smo razkrili, da Petan skupaj s Pušnikom kljub prepovedim ATVP še kar trži delnice nikoli razvitih projektov in prodaja energijske kristale s čudežno močjo (http://www.portalplus.si/723/petanu-in-pusniku-se-je-ze-popolnoma-zme/)? Hočete še več tega? Naj vas spomnim samo na posle s Šrotovo Pivovarno Laško, TEŠ6, GP Bosna itd. (http://www.portalplus.si/747//). In priznajte, vse to so bile dobesedno kravje kupčije, brez kakršne koli poslovne prefinjenosti ali strateške relevantnosti. Beda od bede.
Delo: Trilogijo o tem, kako je Petričev Kolektor dvakrat prevzemal Etro 33 ,poznate, kaj bi sploh lahko dodali ob takem izkazu poslovne genialnosti (http://www.portalplus.si/922/tranzicijski-dosje-petriceva-etra-33-tretji-del/)? Razen tega, da se ta poslovna genialnost sedaj seli na Delo.
Delo, Dnevnik in Mladina: vi ste problem
Vsu trije niso levi, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije mediji vodijo agendo njihovih lastnikov in prav ničesar drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici.
Lastniki, ki se vdajajo pradržavnim bankam, razumejo davčne oaze kot bistveni element poslovanja, sklepajo kravje kupčije in so vsi po vrsti pod drobnogledom preiskovalnih organov. To so danes Delo, Dnevnik in Mladina, vir resnice za naše borce proti kapitalizmu.
Vse skupaj seveda ne more imeti nobenih drugih posledic kot popolne degenracije javnega prostora.