Migranti so že (spet) v Sloveniji - 4. del
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Članek je zaklenjen, zato v celoti:
DNEVNIK
Boris Dežulović
16. marec 2024 06:05
Ali obstaja rešitev? Obstaja.
»NSi predlaga 'superreferendumski dan'!« zatem sporoča konservativna Domovina o predlogu Nove Slovenije, da bi se ob dveh prej napovedanih referendumih istega dne razpisala še referenduma o zelenem prehodu in migracijski politiki. »Ko oblast ne posluša ljudstva, je referendum edino orodje, ki ga še ima opozicija,« je izjavil Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, ki je prejšnji mesec zahtevala tudi razpis referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. NSi je, kot vidimo, ob logistični podpori Domovine na braniku Slovenije, ki jo ogrožajo tako čefurji iz nekdanje SFRJ kot tudi njihovi neuvrščeni prijatelji. Migranti z vzhoda prodirajo v Deželo in v nekaj letih, boste videli, ne bodo več zasedali samo centra za azilante na Obrežju, ampak tudi slovenske šole, fakultete, medije in sam državni zbor.
Zgodba, ki sledi, bi bila zato povsem primerna za naslovnico Domovine.
Policija v Ajdovščini je na avtobusni postaji v Župančičevi ulici pregledala avtobuse na liniji za Gorico in ob tem pridržala devetnajstletnega bližnjevzhodnega migranta I. M. Zaradi utemeljenega suma, da mu je starejši brat v Ajdovščini hotel organizirati nadaljnji transfer preko Italije v Francijo – v Pariz, kjer že živi njun tretji brat – so komaj polnoletnega migranta pripeljali na policijsko postajo na Goriški cesti in ker po zaslišanju ni hotel podpisati policijskega zapisnika, so ga vtaknili v preiskovalni pripor. Na koncu poročila policija opozarja, da je Ajdovščina postala tranzitni center za migrante z Bližnjega vzhoda, ki se na zahodni poti preko Gorice poskušajo prebiti do Italije in zahodne Evrope.
V resnici se zgodba o mladem bližnjevzhodnem migrantu v Ajdovščini po ničemer ne razlikuje od tisoče podobnih. Razen po nenavadnem nadaljevanju. Nenavadno nadaljevanje zgodbe pa lahko že zdaj rekonstruiramo: mladi I. M. je ostal v Ajdovščini in kot vsi bližnjevzhodni azilanti se je zaposlil v gradbeništvu, pririnil je do projektanta in se oženil z neko naivno mlado Slovenko, ki mu je seveda rodila sina. To pa mu ni bilo dovolj, ampak je – zdaj že povsem infiltriran v slovensko družbo – postal reci in piši član Krščanskih demokratov, na volitvah občinski svetnik, potem pa ustanovitelj nekakšne nove slovenske konservativne stranke in poslanec v državnem parlamentu. Pretiravam? Pa saj nisem še niti začel. V razpletu zgodbe – prepustimo se distopični domišljiji – je nekdanjega bližnjevzhodnega migranta, ki je na avtobusni postaji v Ajdovščini čakal na zvezo za zahodno Evropo, štirideset let pozneje sam slovenski kardinal vpeljal v red vitezov Božjega groba. Njegov sin pa je na primer postal ugledni slovenski zgodovinar in novinar ter – zakaj ne? – vodilni strokovnjak za genealogijo in rodoslovna debla!
Dobrodošli v Sloveniji prihodnosti. Ali je to Slovenija, ki se je moramo bati? Morda.
Zgodba o migrantu I. M. je zastrašujoča, a novica je stara. In to več kot šestdeset let: leta 1963, ko je bil Slovencem Bližnji vzhod še SFR Jugoslavija, med tisočimi Jugoslovani, ki so se na zahodni poti preko Slovenije poskušali prebiti do zahodne Evrope, je na avtobusno postajo v Ajdovščini prišel tudi nek mlad, komaj polnoleten mladenič iz Hrvaške, iz Lokvičića pri Imotskem, Ivan Mamić se je imenoval. Zaradi utemeljenega suma, da mu je starejši brat v Ajdovščini hotel organizirati nadaljnji transfer v Pariz – kjer je živel njun tretji brat – so Ivana pripeljali na policijsko postajo, ko pa ni hotel podpisati policijskega zapisnika, so ga vtaknili v preiskovalni pripor.
Nenavadno nadaljevanje poznamo: Ivan je na koncu ostal v Ajdovščini in se kot vsi čefurji zaposlil v gradbeništvu, pririnil je do projektanta in se oženil s Slovenko, ki mu je rodila sina, pa – zdaj že povsem infiltriran v slovensko družbo – najprej postal član Krščanskih demokratov in občinski svetnik, potem vitez Božjega groba, medtem so ga kot enega od ustanoviteljev konservativne stranke NSi izvolili na njeni listi tudi kot poslanca v državni parlament. Ki bo v razpletu zgodbe dvajset let pozneje, zaskrbljena za prihodnost Slovenije, zahtevala tudi referendum o migracijski politiki in referendum o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Pa Ivanov sin? Ne skrbite zanj. Tino je postal ugleden slovenski zgodovinar in vodilni strokovnjak za genealogijo in rodoslovna debla. Glejte ga danes v konservativnem časopisu Domovina, kjer kot urednik z mastnimi črkami oznanja preplah zaradi šestdeset tisoč nezakonitih vstopov v državo in širjenja kapacitet centra za azilante na Obrežju kljub nasprotovanju lokalne skupnosti.
Dobrodošli v Sloveniji prihodnosti.
***
NSi je, kot vidimo, na braniku Slovenije, ki jo ogrožajo tako čefurji iz nekdanje SFRJ kot tudi njihovi neuvrščeni prijatelji.
DNEVNIK
Boris Dežulović
16. marec 2024 06:05
Dobrodošli v Sloveniji prihodnosti
“Zabeleženih je več kot šestdeset tisoč nezakonitih vstopov v državo. Povečanje kapacitet centra za azilante na Obrežju poteka kljub nasprotovanju lokalne skupnosti!« je z mastnim naslovom zagnal preplah konservativni družbenopolitični časopis Domovina, ko je objavil, da se je število pridržanih nezakonitih migrantov v Sloveniji lani skoraj podvojilo. Po podatkih slovenske policije je v državo vstopilo 60.587 oseb in vsi so seveda prišli iz Hrvaške. In skoraj vsi, brez izjeme, so izrazili željo, da bi zaprosili za azil v Sloveniji, preden nadaljujejo pot proti zahodu Evrope.Ali obstaja rešitev? Obstaja.
»NSi predlaga 'superreferendumski dan'!« zatem sporoča konservativna Domovina o predlogu Nove Slovenije, da bi se ob dveh prej napovedanih referendumih istega dne razpisala še referenduma o zelenem prehodu in migracijski politiki. »Ko oblast ne posluša ljudstva, je referendum edino orodje, ki ga še ima opozicija,« je izjavil Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, ki je prejšnji mesec zahtevala tudi razpis referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. NSi je, kot vidimo, ob logistični podpori Domovine na braniku Slovenije, ki jo ogrožajo tako čefurji iz nekdanje SFRJ kot tudi njihovi neuvrščeni prijatelji. Migranti z vzhoda prodirajo v Deželo in v nekaj letih, boste videli, ne bodo več zasedali samo centra za azilante na Obrežju, ampak tudi slovenske šole, fakultete, medije in sam državni zbor.
Zgodba, ki sledi, bi bila zato povsem primerna za naslovnico Domovine.
Policija v Ajdovščini je na avtobusni postaji v Župančičevi ulici pregledala avtobuse na liniji za Gorico in ob tem pridržala devetnajstletnega bližnjevzhodnega migranta I. M. Zaradi utemeljenega suma, da mu je starejši brat v Ajdovščini hotel organizirati nadaljnji transfer preko Italije v Francijo – v Pariz, kjer že živi njun tretji brat – so komaj polnoletnega migranta pripeljali na policijsko postajo na Goriški cesti in ker po zaslišanju ni hotel podpisati policijskega zapisnika, so ga vtaknili v preiskovalni pripor. Na koncu poročila policija opozarja, da je Ajdovščina postala tranzitni center za migrante z Bližnjega vzhoda, ki se na zahodni poti preko Gorice poskušajo prebiti do Italije in zahodne Evrope.
V resnici se zgodba o mladem bližnjevzhodnem migrantu v Ajdovščini po ničemer ne razlikuje od tisoče podobnih. Razen po nenavadnem nadaljevanju. Nenavadno nadaljevanje zgodbe pa lahko že zdaj rekonstruiramo: mladi I. M. je ostal v Ajdovščini in kot vsi bližnjevzhodni azilanti se je zaposlil v gradbeništvu, pririnil je do projektanta in se oženil z neko naivno mlado Slovenko, ki mu je seveda rodila sina. To pa mu ni bilo dovolj, ampak je – zdaj že povsem infiltriran v slovensko družbo – postal reci in piši član Krščanskih demokratov, na volitvah občinski svetnik, potem pa ustanovitelj nekakšne nove slovenske konservativne stranke in poslanec v državnem parlamentu. Pretiravam? Pa saj nisem še niti začel. V razpletu zgodbe – prepustimo se distopični domišljiji – je nekdanjega bližnjevzhodnega migranta, ki je na avtobusni postaji v Ajdovščini čakal na zvezo za zahodno Evropo, štirideset let pozneje sam slovenski kardinal vpeljal v red vitezov Božjega groba. Njegov sin pa je na primer postal ugledni slovenski zgodovinar in novinar ter – zakaj ne? – vodilni strokovnjak za genealogijo in rodoslovna debla!
Dobrodošli v Sloveniji prihodnosti. Ali je to Slovenija, ki se je moramo bati? Morda.
Zgodba o migrantu I. M. je zastrašujoča, a novica je stara. In to več kot šestdeset let: leta 1963, ko je bil Slovencem Bližnji vzhod še SFR Jugoslavija, med tisočimi Jugoslovani, ki so se na zahodni poti preko Slovenije poskušali prebiti do zahodne Evrope, je na avtobusno postajo v Ajdovščini prišel tudi nek mlad, komaj polnoleten mladenič iz Hrvaške, iz Lokvičića pri Imotskem, Ivan Mamić se je imenoval. Zaradi utemeljenega suma, da mu je starejši brat v Ajdovščini hotel organizirati nadaljnji transfer v Pariz – kjer je živel njun tretji brat – so Ivana pripeljali na policijsko postajo, ko pa ni hotel podpisati policijskega zapisnika, so ga vtaknili v preiskovalni pripor.
Nenavadno nadaljevanje poznamo: Ivan je na koncu ostal v Ajdovščini in se kot vsi čefurji zaposlil v gradbeništvu, pririnil je do projektanta in se oženil s Slovenko, ki mu je rodila sina, pa – zdaj že povsem infiltriran v slovensko družbo – najprej postal član Krščanskih demokratov in občinski svetnik, potem vitez Božjega groba, medtem so ga kot enega od ustanoviteljev konservativne stranke NSi izvolili na njeni listi tudi kot poslanca v državni parlament. Ki bo v razpletu zgodbe dvajset let pozneje, zaskrbljena za prihodnost Slovenije, zahtevala tudi referendum o migracijski politiki in referendum o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Pa Ivanov sin? Ne skrbite zanj. Tino je postal ugleden slovenski zgodovinar in vodilni strokovnjak za genealogijo in rodoslovna debla. Glejte ga danes v konservativnem časopisu Domovina, kjer kot urednik z mastnimi črkami oznanja preplah zaradi šestdeset tisoč nezakonitih vstopov v državo in širjenja kapacitet centra za azilante na Obrežju kljub nasprotovanju lokalne skupnosti.
Dobrodošli v Sloveniji prihodnosti.
***
NSi je, kot vidimo, na braniku Slovenije, ki jo ogrožajo tako čefurji iz nekdanje SFRJ kot tudi njihovi neuvrščeni prijatelji.
Ko Imotski označiš za bližnji vzhod lahko spišeš tudi takšno bedarijo ja. Še večja bedarija pa je primerjati begunce iz bosne in hrvaške z migranti iz afrike. Kot, da bi se delali norca iz pameti, sploh, ko statistika kriminala kaže, kar pač kaže.
Kaj se ima ta hrvaška rdeča banda vtikati v našo državo? Ta je tako slab pisuni kot vsi levaki. Lažejo in lažejo poleg tega da kradejo
Iz Brežic jih bodo lažje vračali na Hrvaško, kot iz Nove Gorice.
A to misliš kaj več kot tistih 30, ki so jih letos vrnili (medtem, ko so jih prejšnji teden samo pri nas pobrali 45 v par dneh) in so itak že znova zaprosili za azil pri nas? Če si sam skregan z zdravo pametjo še ne pomeni, da smo tudi ostali.
Je tako ja a to nikogar ne briga. Za azil zaprosijo v vsaki državi na poti, kar je popolna zloraba azilnega postopka na kar se eu ne odziva. In sedaj se bojo glede na kontrolo avstrijcev in italjanov na mejah in dejstvo, da jih ne vračamo na hrvaško enostavno nabirali v Sloveniji. Če jih bo 60.000 na leto ve že prihodnje leto Slovenija izgledati precej drugače kot izgleda.
"Policisti so obravnavali štiri državljane Sirije, ki so predhodno v Sloveniji že dvakrat zaprosili za azil, nato pa samovoljno zapustili Azilni dom ter so želeli odpotovati v Avstrijo. Sedaj so ponovno zaprosili za azil v Sloveniji."
Upor: na Obrežju gre tokrat zares
Domačini v boj zoper vlado in vladne odločitve. Kam torej z migranti?
www.planet-tv.si
Če boš kdaj Sočo padel, se boš kar hitro naučil ali pa ti bomo res samo pomahali - v slovo
Zanimivo!
Ujamejo ga, preverijo in postane neznan moški
p.s. kaj z ''rezilno'' žico? ni več dobra?
