Glede obtožbe spolne zlorabe: to je res kar je napisal predhodnik, se pa praksa hvala bogu na sodiščih spreminja. Kur*a ki naredi tako obtožbo pa se izkaže da je lažna ni sposobna imeti otrok, ker ne prepozna njihovih dejanskih potreb. Se je že zgodilo da so dali otroka potem očetu, točno v takem primeru. In to je čisto prav in bi moralo kar se mene tiče postati pravilo: če ženska lažno obtoži očeta in se izkaže za neresnično bi morala avtomatsko izgubiti skrbništvo nad otrokom (jaz bi to uzakonil). Izvedenci pa itak vedno dodelijo otroka mami, ne glede na to kakšen klump od babe je. Žal pri izvedencih moški nima kaj pričakovati.
ločitev ter dodelitev otroka
- Ustvarjalec teme matejkr111
- Začetni datum
ksz
Ženske niso na svetu, da bodo tipom omogočale zvesto zakonsko zvezo in obratno. Prvi cilj vsakega človeka je maksimalno uživat, monogamne zveze, ki jih folk rad kaže navzven, so v večini nekaj umetnega in bolj kot ne show. Potem pa folk, ki niti ni kompatibilen in primeren za to, rine z glavo skozi zid, "ker tako mora bit", na koncu pa jok in stok. Tega se je treba zavedat, bit iskren in včasih razne obljube jemat z rezervo, pa bo veliko manj problemov. Avtor teme se mi zdi glede tega dost skuliran in tako je tudi prav.
Mi je pa sistem s preživninami totalno zgrešen. Če imaš partnerja A, ki bi ob ločitvi rad dobil otroka, a potrebuje preživnino, in partnerja B, ki prav tako želi dobiti tega otroka, a preživnine ne potrebuje (in ne zahteva), bi moral dati otroka partnerju B. Denarna preskrbljenost (ob odsotnosti preživnine) bi morala biti pomembnejši kriterij za dodelitev otroka in bi v večini primerov bil pravičnejši od teh, ki jih imajo zdaj. Ne pa da za otroka ne moreš samostojno skrbet, partner pa bi lahko in želi, ampak otroka dajo tebi, partner pa ti mora še celo plačevati za tvojo "igračko". Preživnine bi bile za primere, ko eden od partnerjev otroka ne bi želel, ob posilstvih ipd., če pa se odločaš med dvema staršema, ki otroka želita, in je ga je eden sposoben preživljat, drugi pa ne, je pa butasto, da ga daš drugemu, potem pa do amena zakompliciraš z enimi preživninami.
Kakor hitro partner A od partnerja B zahteva preživnino, se partnerja B vpraša, ali želi otroka. Če želi, ga dobi (ker partner A očitno ni zmožen skrbet zanj), če ne, pač plačuje preživnino.
Ženske niso na svetu, da bodo tipom omogočale zvesto zakonsko zvezo in obratno. Prvi cilj vsakega človeka je maksimalno uživat, monogamne zveze, ki jih folk rad kaže navzven, so v večini nekaj umetnega in bolj kot ne show. Potem pa folk, ki niti ni kompatibilen in primeren za to, rine z glavo skozi zid, "ker tako mora bit", na koncu pa jok in stok. Tega se je treba zavedat, bit iskren in včasih razne obljube jemat z rezervo, pa bo veliko manj problemov. Avtor teme se mi zdi glede tega dost skuliran in tako je tudi prav.
Mi je pa sistem s preživninami totalno zgrešen. Če imaš partnerja A, ki bi ob ločitvi rad dobil otroka, a potrebuje preživnino, in partnerja B, ki prav tako želi dobiti tega otroka, a preživnine ne potrebuje (in ne zahteva), bi moral dati otroka partnerju B. Denarna preskrbljenost (ob odsotnosti preživnine) bi morala biti pomembnejši kriterij za dodelitev otroka in bi v večini primerov bil pravičnejši od teh, ki jih imajo zdaj. Ne pa da za otroka ne moreš samostojno skrbet, partner pa bi lahko in želi, ampak otroka dajo tebi, partner pa ti mora še celo plačevati za tvojo "igračko". Preživnine bi bile za primere, ko eden od partnerjev otroka ne bi želel, ob posilstvih ipd., če pa se odločaš med dvema staršema, ki otroka želita, in je ga je eden sposoben preživljat, drugi pa ne, je pa butasto, da ga daš drugemu, potem pa do amena zakompliciraš z enimi preživninami.
Kakor hitro partner A od partnerja B zahteva preživnino, se partnerja B vpraša, ali želi otroka. Če želi, ga dobi (ker partner A očitno ni zmožen skrbet zanj), če ne, pač plačuje preživnino.
Nazadnje urejeno:
V grobem se strinjam, vendar je še kak drug dejavnik, ki bi moral odločati o tem, kdo naj dobi skrbništvo nad otrokom.
Ni denar vse. Je pa veliko. Živimo v svetu, kjer se sposobnost meri v denarju. In kdo je manj sposoben, zasluži manj denarja.
Pred nekaj tisoč leti bi bila analogija temu kdor je bolj sposoben, je bolj rejen in bolj zdrav.
Dejstvo, da otroka apriori dobi mati, se tudi meni zdi zgrešeno. Potrebno je pogledat, kaj bo za otroka najboljše in se na podlagi tega odločit, kdo naj skrbi zanj.
V zgornjem primeru imamo moškega, urejenega, z redno službo, z izdelanimi moralnimi normami (glede na družbo v kateri živi)
Na drugi strani imamo žensko, brez socialne varnosti, brez moralnim norm.
Tukaj zame ne bi bilo dosti dileme.
lp
Ni denar vse. Je pa veliko. Živimo v svetu, kjer se sposobnost meri v denarju. In kdo je manj sposoben, zasluži manj denarja.
Pred nekaj tisoč leti bi bila analogija temu kdor je bolj sposoben, je bolj rejen in bolj zdrav.
Dejstvo, da otroka apriori dobi mati, se tudi meni zdi zgrešeno. Potrebno je pogledat, kaj bo za otroka najboljše in se na podlagi tega odločit, kdo naj skrbi zanj.
V zgornjem primeru imamo moškega, urejenega, z redno službo, z izdelanimi moralnimi normami (glede na družbo v kateri živi)
Na drugi strani imamo žensko, brez socialne varnosti, brez moralnim norm.
Tukaj zame ne bi bilo dosti dileme.
lp
Vseeno si je treba zapomniti, da je za otroka na prvem mestu mama, kar je normalno, saj ga je nosila 9 mesecev, kasneje hranila..., res pa niso vse mame takšne kot bi morale biti, tiste nebi smele imeti ne otrok niti moža ali partnerja!
Nisem pisal o tem, kako je, ampak o tem, kako bi po mojem mnenju moralo biti.
Denar seveda ni edini ali najpomembnejši kriterij, je pa verjetno najbolj transparenten in jasen (npr. dejansko ljubezen do otroka pač razni organi težko presojajo in s tem verjetno tudi nasedajo raznim natolcevanjem). Če ima en starš 3000 plače, drug pa 5000, denar seveda ni več kriterij, ker imata oba dovolj za otroka preživljat, ampak dovolj pa le moraš imet (in pod ta "dovolj" bi lahko spadala tudi postavka "ne zahteva preživnine od bivšega partnerja"). Pri ločitvi organi dajo otroka tistemu, za katerega smatrajo, da ga je bolj sposoben vzdrževat in vzgajat. Ko mu dosodijo preživnino, pa s tem na nek način priznajo, da ga le ni sposoben (ali ga noče) čist sam vzdrževat. Drug starš pa sploh ni dobil možnosti (ker se je prvi starš bolj glasno drl, da ima otroka rad, ali kaj jaz vem). To je vsaj malo narobe in kontradiktorno.
Denar seveda ni edini ali najpomembnejši kriterij, je pa verjetno najbolj transparenten in jasen (npr. dejansko ljubezen do otroka pač razni organi težko presojajo in s tem verjetno tudi nasedajo raznim natolcevanjem). Če ima en starš 3000 plače, drug pa 5000, denar seveda ni več kriterij, ker imata oba dovolj za otroka preživljat, ampak dovolj pa le moraš imet (in pod ta "dovolj" bi lahko spadala tudi postavka "ne zahteva preživnine od bivšega partnerja"). Pri ločitvi organi dajo otroka tistemu, za katerega smatrajo, da ga je bolj sposoben vzdrževat in vzgajat. Ko mu dosodijo preživnino, pa s tem na nek način priznajo, da ga le ni sposoben (ali ga noče) čist sam vzdrževat. Drug starš pa sploh ni dobil možnosti (ker se je prvi starš bolj glasno drl, da ima otroka rad, ali kaj jaz vem). To je vsaj malo narobe in kontradiktorno.
Ok,
eno hipotetično vprašanje. Oče in mati imata po 1000 eur plače.
Recimo da imata skupaj 1 otroka. Gresta narazen, otroka dobi mati, oče pa plačuje 200eur preživnine.
Nato si oče ustvari novo družino s 3 otroci. Ali se preživnina za 1. otroka kaj zmanjša (da se denar enakomerno porazdeli med njegove otroke) ali pa prvi otrok pač živi na višjem nivoju kot ostali očetovi otroci?
lp
eno hipotetično vprašanje. Oče in mati imata po 1000 eur plače.
Recimo da imata skupaj 1 otroka. Gresta narazen, otroka dobi mati, oče pa plačuje 200eur preživnine.
Nato si oče ustvari novo družino s 3 otroci. Ali se preživnina za 1. otroka kaj zmanjša (da se denar enakomerno porazdeli med njegove otroke) ali pa prvi otrok pač živi na višjem nivoju kot ostali očetovi otroci?
lp
Recimo, da za otroka potrebuješ 300 evrov na mesec. Ti ta denar sicer imaš in ga lahko nameniš za otroka, ampak od bivšega partnerja vseeno zahtevaš preživnino. Kako si s tem ravnal v interesu otroka, če otrok v vsakem primeru potrebuje samo 300 evrov in jih v vsakem primeru dobi? Nisi ravnal bolj v svojem interesu, ker ti je škoda dat svojih 300 evrov za otroka?
Če teh 300 evrov nimaš, bi z zahtevanjem preživnine res ravnal v interesu otroka. Ampak v tem primeru otroka sploh ne bi smel imet oz. bi bilo bolje, da bi ga imel partner. Se je že s tem, da si otroka dobil ti, ravnalo proti njegovemu interesu.
Ne štekam, zakaj bi se otroke tiščalo finančno ogroženim in potem to "popravljalo" s preživninami.
I
Izbrisan uporabnik #488
I
Izbrisan uporabnik #488
Po mojem utopičnem sistemu oče sploh ne bi plačeval preživnine za prvega otroka, ker bi se mama izprsila in zanj skrbela sama. Če ne bi hotela, bi pač oče (s svojo novo partnerico) skrbel za 4 otroke. Če tega z novo partnerico ne bi zmogla, bi jih organi odvzeli - kot je zdaj, če pride do tega. Če oče ne bi hotel skrbeti za otroka iz prvega zakona, (in šele tedaj) bi plačeval preživnino - torej bi v najslabšem primeru bil tam, kjer bi bil tudi po današnjem sistemu - kako trenutno regulirajo preživnine v takšnih primerih, pa ne vem.
Otrok ni roba, ke se bi ga prodajalo tako kot na tržnici, kdo da več. lahko je v otrokovem interesu da je pri tistem, ki ima manj denarja.
Si pa še enkrat zgrešil tam, ko si napisal da otrok potrebuje 300 eur. Ni res, z višjo vsoto bi si otrok izboljšel standard, šel na jezikovni tečaj v tujino, hodil k zasebnemu zdravniku, nosil najboljše (najdražje) obleke....
Vsota navzgor ni določena in ni omejena, merilo je, koliko so lahko privoščijo.
kar se tiče višine preživnine, je preživnina sestavljena iz 2 delov. Ženske si večkrat narobe predstavljajo, da mora za otroka skrbeti samo moški, katerega je naprimer ona predhodno dala na čevelj. Sodišče določi preživnino v višini recimo 180€. Teh 180€ je za žensko seveda izrecno premalo in zahtevajo več in še več. Vendar, če očetu določijo preživnino 180€, mora enak znesek za otroka prispevati še mati. Torej vse skupaj 360€. + otroške doklade, ki jih mati dobi na račun otroka. Torej smo hitro na cca. 400€! Redko katera ločenka pa porabi 400€ za svojega otroka. Tako da ti svetujem, da pač plačuješ preživnino ki ti jo bodo določili na sodišču, oziroma poizkusi si izboriti čim manjšo. Otroku pa sam osebno kupuješ stvari, ki jih potrebuje: obleke, igrače, za šolo itd... Tako boš vsaj delno preprečil da tvoja bivša,( ki te je VARALA, delala osla iz tebe ) ne bo tvoj denar porabial za svoje peezdarije!
Zame seveda ni, ampak če ima starš dovolj denarja zanj in vseeno zahteva preživnino, potem otroka vidi ravno kot to - strošek. Seveda bi po zdajnšnjem sistemu bilo neumno ne izkoristit vseh pravnih sredstev, se pa sprašujem, zakaj se to stimulira.
300 je bila hipotetična številka (nisi opazil besede "recimo"?), lahko jo nadomestiš s 500, 1000, 5000 ali kolikor želiš, to mojega argumenta čisto nič ne spremeni.
Aha, prišli smo celo do tega, da vsota ni navzgor omejena in otrok potrebuje čimveč denarja. Kako potem ni v otrokovem interesu, da ga dobi bogatejši starš (kar jaz do neke mere zagovarjam - pri mojem stališču so sicer neke omejitve)?
Starši imajo dolžnost preživljat otroka, in je prav da plačuje preživnino. In otrok ima pravico do obeh staršev. Se pa za raznimi nezahtevki po preživnini zadaj vedno skriva še kaj drugaga, kar nima nobene veze s skbjo za otroka, prej obratno.
Sej ni point v številki. Tvoj fail je tu, ker je tvoja vsota fiksna, v resnici je pa variabilna.Citat:
Uporabnik HotSatan pravi:
300 je bila hipotetična številka (nisi opazil besede "recimo"?), lahko jo nadomestiš s 500, 1000, 5000 ali kolikor želiš, to mojega argumenta čisto nič ne spremeni.
Aha, prišli smo celo do tega, da vsota ni navzgor omejena in otrok potrebuje čimveč denarja. Kako potem ni v otrokovem interesu, da ga dobi bogatejši starš (kar jaz do neke mere zagovarjam - pri mojem stališču so sicer neke omejitve)?
Koliko je en starš bogat je samo ena od mnogih in še zdaleč ne odločujoča postavka pri odločanju, pri katerem od partnerjev je za otroka najbolje, da bo živel. In prav je tako.
Ti pa bi kakor razumem otroka prisodil bogatejšemu staršu, ki ima toliko da ne bo od drugega zahteval preživnino. Kot na dražbi - kdo da več. Ostale še bolj pomembne postavke pa zanemarjaš.
naprimer verjetno je za otroka bolje, da živi pri brezposelni mami, ki ga ima rada, in bo ob dokladah in socialni zahtevala in dobila preživnino, kot pa pri očetu s 3000 euri plače, pa je cel dan v službi, prespi pa pri ljubici, otrok pa doma sam.
Kaj pa če imata dva otroka? A bi dali enega enemu staršu, drugega pa drugemu, da bi bilo čisto pravično
pol-pol ?
Podobne teme
