To bi naj odprlo ban listo:
https://www.alter.si/tabla/showmembers.php?Cat=&like=&sb=8&page=1&special=banned
https://www.alter.si/tabla/showmembers.php?Cat=&like=&sb=8&page=1&special=banned
Nazadnje urejeno:
Lj džamija - klic k molitvi bo!
- Ustvarjalec teme stieber
- Začetni datum
Nisem postal v nobeni temi v tistem casu, nisem bil banan, razen ce je slo za kaksno pomoto ampak jaz bana nisam opazil.
Kaj se v kaksni afriski vasi dogaja nimam pojma, pa tudi ne sledim. Oni imajo tam svoje "obicaje" ,ki niso vezani na vero ampak bolj interese zahodnjakov. Sicer pa Americani vsako leto pobijejo na razlicne nacine tisoce ljudi. Doma in v tujini. Baje pri domacih uporabljajo novo mesanico strupa zaradi embarga EU tako da so usmrtitve se bolj krvave. Zakaj gre pri smrti prav teh posameznikov za neko "posebnost".
Vsaj nekaj pametnega s strani EU sodišča.
PETEK 04.07.2014, 16:31
Je diskriminacija nošenje muslimanskih burk ali njihova prepoved?
Avtor: Gordana Stojiljkoviæ
Težava je diskriminacija slovenskih muslimank, ne pa burke, pravi tajnik islamske skupnosti Nevzet Poriæ o odločitvi evropskega sodišča, ki je potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti.
Na sodišču za človekove pravice so pritrdili francoski prepovedi zakrivanja obraza v javnosti. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtve diskriminacije. Na sodišču za človekove pravice so pritrdili francoski prepovedi zakrivanja obraza v javnosti. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtve diskriminacije. Pin It
Kot je znano, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti in tako zavrnilo argumente 24-letne Francozinje, da prepoved krši njeno versko svobodo. Zakon je začel veljati aprila 2011, za njegovo kršitev, torej če katerokoli pokrivalo zakriva celoten obraz, pa je zagrožena globa do 150 evrov.
Po mnenju evropskega sodišča prepoved nima verske konotacije, ampak temelji le na tem, da tovrstna pokrivala zakrivajo obraz. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtev diskriminacije, saj je oblasti zaradi nošenja burke niso kazensko preganjale.
Tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ opozarja, da muslimanke v Sloveniji, ki nosijo 'le' naglavne rute in ne burk, ki bi v celoti zakrile obraz, ne dobijo službe. Tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ opozarja, da muslimanke v Sloveniji, ki nosijo "le" naglavne rute in ne burk, ki bi v celoti zakrile obraz, ne dobijo službe. Pin It
Slovenske muslimanke z naglavnimi rutami ne dobijo službe
"V Sloveniji nimamo težav, ki jih imajo v Franciji, zato tudi ne bom komentiral tega dogajanja. Večja težava je diskriminacija žensk muslimanske veroizpovedi v Sloveniji, od katerih delodajalci zahtevajo, da v službi ne nosijo naglavnih rut. Pravzaprav sploh ne morejo dobiti službe. Na razgovor še pridejo, a jih potem nikoli ne povabijo na delo," pravi tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ.
Sociolog Gregor Tomc: Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno
Po mnenju sociologa s Fakultete za družbene vede Gregorja Tomca je zadeva zelo preprosta. "Gre za razmerje med vladavino univerzalnega prava in pravico do življenja, skladnega s partikularnimi kulturnimi vrednotami: prakticiranje partikularnih vrednot ne sme ogrožati univerzalnih pravic," je za Planet Siol.net povedal Tomc in omenil dogodek pred leti, ko so v Nemčiji obravnavali primer ženske, ki je tožila svojega moža, ker jo je pretepal.
"Ta se je branil, da je to skladno s Koranom. Stvar je jasna (ni pa bila, zanimivo, jasna sodnici na prvi stopnji) – pretepanje žensk je v nasprotju z univerzalno nemško zakonodajo. Mislim, da gre v primeru burk za podoben primer. Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno, saj onemogoča normalno komunikacijo z drugimi. Lahko pa se seveda odrasla ženska za to prostovoljno odloči v zasebni sferi svoje družine," meni Tomc, ki svoje mnenje omeji le na dogajanje v Evropi.
Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Pin It
Kje hvalijo diskriminacijo žensk?
"V nekaterih arabskih državah imajo drugačno predstavo o univerzalnih pravicah ljudi. Tam velja diskriminacija žensk za hvalevredno dejanje," še pravi sociolog Tomc.
Kdo v Sloveniji se boji razprave o naglavnih rutah?
Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Opaža diskriminacijo tako na podlagi verskega prepričanja kot v šolah: "Brez zagotavljanja človekovih pravic in verske svobode ni pravične družbe."
Ena prepoved, druga prepoved, tretja prepoved …
Vprašanje dopustnosti nošenja burk je povezano s splošnim odnosom evropskih držav do ne tako maloštevilne muslimanske skupnosti v EU, pravi. "Bojim se, da bo tudi naglavna ruta ali hidžab kmalu postal predmet sodnih razprav. Odnos evropskih družbenih skupnosti do rute, burke in integracije muslimanskih skupnosti je zelo različen in predvsem zelo nepredvidljiv. Rute in burke tako povezujejo in ločujejo posameznike, države in družbene skupnosti. Tako muslimanske kot evropske," za Planet Siol.net pojasni Pašiæ Bišiæeva.
'Verska načela določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo,' je prepričan nekdanji mufti Osman Ðogiæ. "Verska načela določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo," je prepričan nekdanji mufti Osman Ðogiæ. Pin It
Vprašljivo opevanje demokratične EU
Tudi v Sloveniji, kjer si obraz zakriva kar nekaj žensk, je odnos do tega po njenem mnenju zelo različen. "Odločitev za muslimanski način oblačenja je treba spoštovati ali pa prenehati opevati demokratično EU. Muslimani nimamo svojih predstavnikov v pomembnejših institucijah, zato nam usodo krojijo v imenu nas, brez nas," je prepričana.
Presenečeni nekdanji mufti Ðogiæ
Nad odločitvijo evropskega sodišča pa je presenečen nekdanji mufti v Sloveniji Osman Ðogiæ, ki je po sporu v vodstvu islamske skupnosti z manjšino vernikov ustanovil Slovensko muslimansko skupnost in postal njen imam.
"Menim, da so s to prepovedjo kršene verske pravice posameznika. Verska načela namreč določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo," je prepričan Ðogiæ.
Zaradi Strasbourga bo odmevalo po Evropi
V primeru islama je Alah tisti, ki postavlja pravila, dodaja. Če vas nekdo v tem ovira, gre pač za kratenje pravic. V Sloveniji sicer zelo redko vidimo žensko, ki nosi burko in ima torej obraz popolnoma zakrit, a bo ta odločitev sodišča zagotovo odmevala po Evropi, je še prepričan imam. "Ta institucija ni 'larifari', ljudje se nanjo ne obračajo po nepotrebnem."
PETEK 04.07.2014, 16:31
Je diskriminacija nošenje muslimanskih burk ali njihova prepoved?
Avtor: Gordana Stojiljkoviæ
Težava je diskriminacija slovenskih muslimank, ne pa burke, pravi tajnik islamske skupnosti Nevzet Poriæ o odločitvi evropskega sodišča, ki je potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti.
Na sodišču za človekove pravice so pritrdili francoski prepovedi zakrivanja obraza v javnosti. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtve diskriminacije. Na sodišču za človekove pravice so pritrdili francoski prepovedi zakrivanja obraza v javnosti. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtve diskriminacije. Pin It
Kot je znano, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu potrdilo francosko prepoved zakrivanja obraza v javnosti in tako zavrnilo argumente 24-letne Francozinje, da prepoved krši njeno versko svobodo. Zakon je začel veljati aprila 2011, za njegovo kršitev, torej če katerokoli pokrivalo zakriva celoten obraz, pa je zagrožena globa do 150 evrov.
Po mnenju evropskega sodišča prepoved nima verske konotacije, ampak temelji le na tem, da tovrstna pokrivala zakrivajo obraz. Sodniki so bili soglasni, da 24-letna muslimanka ni bila žrtev diskriminacije, saj je oblasti zaradi nošenja burke niso kazensko preganjale.
Tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ opozarja, da muslimanke v Sloveniji, ki nosijo 'le' naglavne rute in ne burk, ki bi v celoti zakrile obraz, ne dobijo službe. Tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ opozarja, da muslimanke v Sloveniji, ki nosijo "le" naglavne rute in ne burk, ki bi v celoti zakrile obraz, ne dobijo službe. Pin It
Slovenske muslimanke z naglavnimi rutami ne dobijo službe
"V Sloveniji nimamo težav, ki jih imajo v Franciji, zato tudi ne bom komentiral tega dogajanja. Večja težava je diskriminacija žensk muslimanske veroizpovedi v Sloveniji, od katerih delodajalci zahtevajo, da v službi ne nosijo naglavnih rut. Pravzaprav sploh ne morejo dobiti službe. Na razgovor še pridejo, a jih potem nikoli ne povabijo na delo," pravi tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poriæ.
Sociolog Gregor Tomc: Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno
Po mnenju sociologa s Fakultete za družbene vede Gregorja Tomca je zadeva zelo preprosta. "Gre za razmerje med vladavino univerzalnega prava in pravico do življenja, skladnega s partikularnimi kulturnimi vrednotami: prakticiranje partikularnih vrednot ne sme ogrožati univerzalnih pravic," je za Planet Siol.net povedal Tomc in omenil dogodek pred leti, ko so v Nemčiji obravnavali primer ženske, ki je tožila svojega moža, ker jo je pretepal.
"Ta se je branil, da je to skladno s Koranom. Stvar je jasna (ni pa bila, zanimivo, jasna sodnici na prvi stopnji) – pretepanje žensk je v nasprotju z univerzalno nemško zakonodajo. Mislim, da gre v primeru burk za podoben primer. Zakrivanje ženskega obraza v javnosti je diskriminatorno, saj onemogoča normalno komunikacijo z drugimi. Lahko pa se seveda odrasla ženska za to prostovoljno odloči v zasebni sferi svoje družine," meni Tomc, ki svoje mnenje omeji le na dogajanje v Evropi.
Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Pin It
Kje hvalijo diskriminacijo žensk?
"V nekaterih arabskih državah imajo drugačno predstavo o univerzalnih pravicah ljudi. Tam velja diskriminacija žensk za hvalevredno dejanje," še pravi sociolog Tomc.
Kdo v Sloveniji se boji razprave o naglavnih rutah?
Nošenje naglavne rute v Sloveniji je tema, ki se jo malokdo upa načeti, je prepričana tudi Faila Pašiæ Bišiæ, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenica ter ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Opaža diskriminacijo tako na podlagi verskega prepričanja kot v šolah: "Brez zagotavljanja človekovih pravic in verske svobode ni pravične družbe."
Ena prepoved, druga prepoved, tretja prepoved …
Vprašanje dopustnosti nošenja burk je povezano s splošnim odnosom evropskih držav do ne tako maloštevilne muslimanske skupnosti v EU, pravi. "Bojim se, da bo tudi naglavna ruta ali hidžab kmalu postal predmet sodnih razprav. Odnos evropskih družbenih skupnosti do rute, burke in integracije muslimanskih skupnosti je zelo različen in predvsem zelo nepredvidljiv. Rute in burke tako povezujejo in ločujejo posameznike, države in družbene skupnosti. Tako muslimanske kot evropske," za Planet Siol.net pojasni Pašiæ Bišiæeva.
'Verska načela določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo,' je prepričan nekdanji mufti Osman Ðogiæ. "Verska načela določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo," je prepričan nekdanji mufti Osman Ðogiæ. Pin It
Vprašljivo opevanje demokratične EU
Tudi v Sloveniji, kjer si obraz zakriva kar nekaj žensk, je odnos do tega po njenem mnenju zelo različen. "Odločitev za muslimanski način oblačenja je treba spoštovati ali pa prenehati opevati demokratično EU. Muslimani nimamo svojih predstavnikov v pomembnejših institucijah, zato nam usodo krojijo v imenu nas, brez nas," je prepričana.
Presenečeni nekdanji mufti Ðogiæ
Nad odločitvijo evropskega sodišča pa je presenečen nekdanji mufti v Sloveniji Osman Ðogiæ, ki je po sporu v vodstvu islamske skupnosti z manjšino vernikov ustanovil Slovensko muslimansko skupnost in postal njen imam.
"Menim, da so s to prepovedjo kršene verske pravice posameznika. Verska načela namreč določajo tisti, ki vanje verjamejo. Če se jim karkoli prepoveduje, potem gre za poseg v versko svobodo," je prepričan Ðogiæ.
Zaradi Strasbourga bo odmevalo po Evropi
V primeru islama je Alah tisti, ki postavlja pravila, dodaja. Če vas nekdo v tem ovira, gre pač za kratenje pravic. V Sloveniji sicer zelo redko vidimo žensko, ki nosi burko in ima torej obraz popolnoma zakrit, a bo ta odločitev sodišča zagotovo odmevala po Evropi, je še prepričan imam. "Ta institucija ni 'larifari', ljudje se nanjo ne obračajo po nepotrebnem."
Citat:
Uporabnik eazy pravi:
Tudi brez tega vem da ga bodo gradili nasi... Kdo pa mislis da preostane? Eskimi? Finci? Kitajci?
Hmm...
http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/islamska-skupnost-isce-gradbena-podjetja-za-dzamijo/341904
Očitno veš nekaj več kot sama verska skupnost...
Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Citat:
Uporabnik eazy pravi:
Tudi brez tega vem da ga bodo gradili nasi... Kdo pa mislis da preostane? Eskimi? Finci? Kitajci?
Hmm...
http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/islamska-skupnost-isce-gradbena-podjetja-za-dzamijo/341904
Očitno veš nekaj več kot sama verska skupnost...
kaj tocno ti ni jasno?
Brihta... Si opazil da gre za drugo lokacijo? Ti sarkazem iz prejsnjih odgovorov ni bil dovolj ociten? Tekst govori o gradnji IC v centru. Ti pa blodis o lokaciji na Przanu. Popolnoma nepovezana zadave in kolikor je meni znano nima pri drugi IS nic. Ce te res tako k. zanima (in ocitno te) poklici pristojne organe in preveri. V najslabsem primeru poisci tablo z podatki na gradbiscu samem. IS je ze ze prvo gradnjo globoko v kreditih kaj sele da bi gradila podzemna mesta na drugo lokaciji.
Sicer pa lahko mirno spis ,ker ima SLO policja vse pod kontrolo tudi zunaj SLO meja. Glede na to imajo podatke o 100 teroristih ,ki hodijo na izobrazevanje v tujino imajo zagotovo vse podatke o morebitnih gradbenih podvigih v SLO. Dvomim da bi kaj taksnega "spregledali" glede na informiranost.
Kaj ima pri celi zadevi Cerar pa ves samo ti
Citat:
Uporabnik dsf pravi:
Pa smo tam. To ne bo samo "cerkev" ampak celo mesto v mestu,ljudje iz okolice se bodo začeli izseljevati in kmalu bodo tam samo še njihovi Pri nas izbira izvajalca ni bila deležna pozornosti, pri sosedih pač
http://www.poslovni.hr/svijet-...a-iz-bih-260675
si predstavljate to ?
Bil sem v belgiji ... in verjemi ... zraven je bila džamija postavljena ... ampak ko sem bil v centru belgije, sem imel občutek, da sem v turčiji ... dobesedno. Turk ob turku.
Bil sem paaa ... mam shranjeno lokacijo na google map: V iskalnik google map napiši "23 Bed&Breakfast - The Lions'Heart" ... Sami turki.
Še pri nas džamijo, pa bo ljubljana ena mala turčija ...
Podobne teme
