Kvas pitch rate
- Ustvarjalec teme Pivopivec1
- Začetni datum
Tudi jaz sem zasledil v enem pogovoru s Palmerjem (youtube), da je dejal, da je temu v preteklosti posvečal več pozornosti kot je potrebno (praktično je zadevo označil za mit). Pravi, da po njegovih izkušnjah vnos zraka v vročo in toplo pivino nekega velikega negativnega vpliva nima.
Si pripravil kvas prej? Ker če ga nisi, je to vzrok, ker nimaš dovolj kvasovk, ki bi bile sposobne preživet tako visok alkohol, plus tega si drozgal kar visoko. Sam sem za risa drozgal na 65 stopinjah, ker sem hotel iz Pale ala dobit čimlažje prebavljive sladkorje. Moj je šel iz 1103 na 1026
Pa še nekaj. RIS je pivo, ki ga moraš večkrat pozabit. Tri tedne za primarca je ravno prav in tudi meni je bil po treh tednih nekje v tridesetih. V sekundarcu je bil 3 mesece, potem je rabil pa še en mesec, da so kvasovke uspele nardit karbonizacijo. Pol pa je škoda vsake steklenice, ki jo odpreš pred enim letom od varjenja. Moj sicer še nima leto dni, ima 11 mesecev in ga je tekmovanju premagal RIS, ki je 4 leta star in seveda od najboljšega homebrewerja, kar jih poznam.
RIS sem pretočil direktno na yeast cake od pale ale (4 paketke us 05). Po tem ko se je gravitacija vstavila na 1.036 sem najprej naredil starter in ob visku fermentacije vlil v RIS ampak gravitacije se ni popolnoma nic spremenila. Potem sem poizkusil se s sampanjskim kvasom in tudi tukaj je gravitacija ostala enaka. Potem sem pa prišel na idejo, da mogoče pa sploh ni problem v kvasu ampak je problem v temperaturi drozganja 69 stopinjin pa mogoče v sami zasnovi recepta. Pivo se mi zdi pa odlicno, res pa da je sladko in polno. Nekakšen pivski liker... Je pa s staranjem vedno boljše. Na naslednjem srečanju se priporočam za tvoj RIS, če boš kaj degustiral...
Ja, tko si dosegel, da je blo kvasa dovolj, s stopnjami ga pa še pripraviš na visok OG in visok alkohol. In ja, drozgal si precej visoko in pustil notri težko prebavljive sladkorje. Kar se pa degustacije RISa tiče.....s tem sem pa zaenkrat škrt, ker še ni postaran in bo zmer boljši. Zase sem do sedaj odprl dve flaši ( pa še dve prej v fazi poizkušanja)
Nazadnje urejeno:
1. stopnja:
1l vode 100g dme, pustiš na steer platu da pofermentira, potem v hladilnik da se posede (24-48 ur)
2. stopnja, odliješ tekočino, na to zliješ 1l vode in 150g DME, ponoviš postopek
3. stopnja 1l vode 200g DME, enkrat sem po pomoti napisal 250, samo je 200. To potem vliješ v pivino.
Štarter se seveda dela na sobnih temperaturah, vonjave so svakokake.
Ko dodaš v pivino Paziš, da ti fermentacija ne podivja in začne počasi, tam 18 stopinj naj bo okolice največ, še bolje, če je kako stopinjo manj.
Pred 28 urami sem dodal kvas ( 120ml za 1,046OG / 22l) v pivino ohlajeno na 16°C. Kvas ( Safbrew B-256) sem uporabil i z prejšnjega batcha ki se je pa fermentiral na 22°C. kvas oz yeast slurry je imel cca enako temperaturo kot pivina v katero sem dodal kvas. Po 28 urah še vedno ni nobene dejavnosti. Ali je še malo za počakati, ker je relativno nizka temperatura, ali je premalo kvasa ali pa je kvas zaradi šoka šel rakom žvižgat. Imam pa še vedno dovolj kvasa (yeast slurry) v hladilniku. Ali še 1x dodati enak kvas v drugih količinah in T ali uporabi nov zavitek S-04.
Kaj mi svetujete.
Kaj mi svetujete.
Idealno bi bilo da bi dal 3x toliko kvasa če gre za neoprano usedlino (slurry). Lahko dodaš še če ni znakov fermentacije (vprašanje pa zakaj je ni in ali bo nov kvas imel enak odziv). Si preveril da ne fermentira že samo ti tega ne opaziš?
Citat:
Uporabnik kalbo pravi:
Bingo....plus tega pa preživijo kvasovke odporne na visok alkohol.
V znani slo pivovarni v zadnji stopnji množenja kvasa celo uporabijo hmeljeno pivino, da se kvasovke res počutijo kot doma, ko pridejo na delovna mesta.
+ hmelj je nekako naravno v simbiozi s kvasom. Deluje namreč zaviralno za večino mikroorganizmov razen za kvasovke. Tako da skrbi da se noter v pivo ne naseli zalega v obliki bakterij in plesni, jasno se lahko enake lastnosti uporabi pri starterjih.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kalbo pravi:
Bingo....plus tega pa preživijo kvasovke odporne na visok alkohol.
V znani slo pivovarni v zadnji stopnji množenja kvasa celo uporabijo hmeljeno pivino, da se kvasovke res počutijo kot doma, ko pridejo na delovna mesta.
+ hmelj je nekako naravno v simbiozi s kvasom. Deluje namreč zaviralno za večino mikroorganizmov razen za kvasovke. Tako da skrbi da se noter v pivo ne naseli zalega v obliki bakterij in plesni, jasno se lahko enake lastnosti uporabi pri starterjih.
Ampak saj v starterju še ni alkota, na katerega bi se kvasovke navajale (ajde, zanemarimo tisti promil, ki nastane, če kaki kvasovki ni do masturbacije in hoče dalet ...)?
V bistvu se kvasovke primarno ne privajajo na alkohol ampak na višji OG. Na alkohol se lahko privadijo tudi med postopkom glavne fermentacije. To privajanje je sicer tako po Darwinu bolj načelo selekcije kot pa pravega privajanja.
Aerobna faza v kateri se kvas množi je samo delna in nikoli ni 100%, tako da mogoče tu gre za par % razlike od klasične anaerobne faze. Skratka alkohol bo nastal tako ali drugače, koliko manj ga je zaradi porabljene energije za množenje pa iz glave ne vem povedat!
Aerobna faza v kateri se kvas množi je samo delna in nikoli ni 100%, tako da mogoče tu gre za par % razlike od klasične anaerobne faze. Skratka alkohol bo nastal tako ali drugače, koliko manj ga je zaradi porabljene energije za množenje pa iz glave ne vem povedat!
V bistvu se (vsaj) v pivovarskih kvasovkah večina sladkorja pretvori v co2 in alkohol. Efekt se imenuje "crabtree efekt". Spodaj rezultati raziskave na različnih vrstah kvasa, sem označil pivovarske seve (taksonomija je itak napačna oz. zastarela).
Kisik je pomemben za rast kvasovk zaradi možnosti proizvodnje sterolov ki sprožijo oz. omogočajo sam proces delitve.
Kisik je pomemben za rast kvasovk zaradi možnosti proizvodnje sterolov ki sprožijo oz. omogočajo sam proces delitve.
Podobne teme
