V čem se razlikujeta en, ki slepo verjame v višje bitje in zavrača vse ostalo in en, ki verjame v znanost in kategorično zanika obstoj boga? Dokler ne bo matematično dokazano, da bog ne more obstajati, si jaz ne upam trditi, da nekje v neki obliki res ne obstaja. Dejansko je življenje na zemlji nastalo po po seriji naklučij. Če bi se katero od njih zgodillo malo drugače, verjetno nas ne bi bilo. Jaz si ne upam trditi, da ni nobene možnosti da neka višja sila pri tem ni pomagala. Preprosto za to ni dokazov.
Pa da ne bo kdo mislil, da sem zdaj neki verski fanatik. Če bi me kdo vprašal, če verjamem v boga, bi verjetno rekel, da ne. Ne zanikam pa možnosti, da vendarle obstaja. Vseeno pa spoštujem odločitdev vsakega, ki verjame. Če mu vera pomaga prebroditi vsakodnevne težave, hvala bogu (
). Live and let live.
Sploh me pa moti enačenje vere in cerkve. Z vero ni nič narobe. Tudi cerkev, kar se tiče življenja uči predvsem dobre stvari (deset zapovedi). Tudi pri verouku te vzgojijo tako, da lahko normalno funkcioniraš v družbi. Problem pa postane, ko se cerkev začne vmešavati v politiko. Tudi odnos cerkve do znanosti, jaz smatram kot politika. Znanost ni nevarna za vero, nevarna je za institucijo, ki se je proglasila za vez do boga.
Do nedavnega sem se smatral za ateista, samo ko berem izjave "ateistov" v tej temi, vidim, da čeprav se glede določenih pogledov strinjam z njimi. Predvsem glede odnosa do cerkve kot institucije, kopičenja denarja ipd. Po drugi strani pa, da iz principa ne bi šel na krst otroka najboljšega prijatelja, samo zato, ker nočem prestopiti praga cerkve, se mi zdi totalno bolano. Kaj si s tem dokazal? Čisto nič, samo zameril si se najboljšem prijatelju. Enkrat sem na trenjih spremljal debato glede verouka v šolah in je en predstavnik cerkve izjavil, da je ateizem tudi vera. Takrat se mi je zdela ta izjava nesmisel, ko pa berem tole temo se pa čedalje bol strinjam z njo. Očitno potem nisem ateist. V boga pa tudi ne verjamem.
