Kriza in recesija

Citat:
Uporabnik Ogo pravi:

Citat:
Uporabnik keber pravi:

Citat:
Uporabnik Ogo pravi:
Država bi morala investirati predvsem v infrastrukturne projekte, katerih pozitivni ekonomski učinki bodo dobra osnova za višjo gospodarsko rast v prihodnosti. Recimo hitra proga čez celo Slovenijo od Mađarske do Kopra. Pride kul tako za potniški, kot za prihodnji tovorni promet in višji pretovor v luki Koper. Konec koncev nas bodo drugače Hrvati prehiteli z infrastrukturo do luke Reka, pa se bomo lahko slikali.
Druga investicija, ki bi jo morali čim prej pričeti, je drugi blok JE Krško ter odlagališče jederskih odpadkov. Poceni energija je, poleg prometne infrastrukture, glavna osnova za prihodnjo gospodarsko rast.
Reševanje avto industrije, se strinjam, bo imelo le kratkoročne učinke.
Ogo

Klikni za razširitev

Tukaj je en hakelc: zaradi oslabljene ekonomije bo država pobrala precej manj davkov (manjši dobički, propadle firme, manjša potrošnja ...), hkrati pa izdatki ne bodo nič manjši (plače uslužbencev, zdravstvo, penzije ...) oz. verjetno celo večji (nadomestila vse več brezposelnim ...). Iz tega sledi, da bo za infrastrukturne projekte manj denarja iz proračuna, kar pomeni, da se bo morala država še bolj zapufati, če bo hotela zgraditi vse zgoraj navedeno. Ker to ne gre v nedogled (štampanje dodatnega denarja, Maastrichti kriteriji ...), bodo ravno infrastrukturni projekti upočasnjeni, kot so bili skoraj vedno v časih ekonomskih kriz. Javno-zasebno partnerstvo (PPP) pa v času oslabljene ekonomije ne more dobro laufati (primer Emonike, ljubljanski štadion s trgovskim centrom ... to je vse bolj pod vprašajem).

Mislim, da se bo zaradi vsega tega kriza iz zasebnega kmalu preselila tudi v javni sektor. Tudi državna služba najbrž kmalu ne bo več sinonim za varno zaposlitev.

Klikni za razširitev

Ma javni sektor je vir finančne krize. Vir krize v tem, da je računica državne porabe vedno bila, da lahko troši več, kot pobere davkov. Če pa je deficit še narase, se pa navije davke. Če davkov ni moč naviti, se pa izda obveznice z izplačilom čez 30 let ter se zapufa za trenutno državno potrošnjo še prihodnje rodove.
Folku še vedno ni jasno da država ne ustvarja bogatstva. Ga le troši in prerazporeja. Torej nekdo drug proizvede tisto, kar javni sektor troši in prerazporeja. Kar pomeni, da imajo tisti, ki proizvajajo bogatstvo države manj, več kot je trošenja v javnem sektorju. In ko tisti, ki proizvajajo bogatstvo crknejo, je vse adijo.
In očitno je cel zahodni svet prišel do tega, da mora doživet razpad sistema. Da se končno neha srat, lagat in nategovat, da se lahko pufa do konca vesolja. Problem je le v kolateralni škodi, ki bo enormna.

Ogo

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik keber pravi:

In zakaj potem praviš, da bi infrastrukturni projekti rešili vse skupaj? Razen Big Deala ne poznam še česa uspešnega. Pa še tukaj je vprašanje, če ni vsega skupaj takrat bolj rešila 2. sv. vojna in enormna produkcija ter finančna sredstva v ta namen kot pa kaj drugega.

Razpada sistema pa ne bo. Preveč gledaš internetne produkcije.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik coolpower pravi:

Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
Seveda je kriv finančni sistem, zraven pa še politika, ki tako stanje v finančnem sistemu dopušča. Ker sem že prej pisal, da denar je, ampak ga banke realnemu sektorju ponujajo pod nemogočimi pogoji. Torej banke v osnovi zdaj, ko se od njih največ pričakuje, ki bi lahko dale gospodarstvu največjo spodbudo, v bistvu s svojim delovanjem onemogočajo delovanje realnega sektorja in pospešeno selijo krizo tja. Odgovarjal seveda ne bo nihče, saj še nikoli ni. To velja tako za finančnike kot za politiko.

Klikni za razširitev

Moseero, ravno konec prejšnjega tedna sem govoril z nekom iz vodstva ene izmed naših večjih bank. Prostodušno mi je izjavil, da imajo denarja vrh glave in da sedijo na njem. Ko sem ga provokativno vprašal zakaj mi je rekel, da ga situacija ne veseli, saj bi raje ta denar plasirali v obliki kreditov in služili z obrestmi.
Problem je, da je v teh časih zelo malo strank, ki jim banka lahko zaupa, da bodo kredit poplačale. Mogoče sedaj, jutri, čez nekaj mesecev. Lahko pa se zgodi, da bo danes še tako fancy firma jutri tenko piskala in šla po gobe.
Posledično na denarju raje sedijo saj niso pripravljeni občutno tvegati. Se zavedajo, da bo v prihodnje več odpisov terjatev, kot je to bilo včasih. Vseeno pa si želijo državnega jamstva za odobrene kredite pravnim osebam. V takšnem primeru bi država prevzela nase obveznost poplačila zapadlih obveznosti kredita, bi pa v tem dealu tudi banke bile pripravljene deliti takšne "stroške" z državo. Torej nekaj v odpis, nekaj pa naj plača država.

Ker država ne daje jamstev tudi banke nerade dajo denar.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Ogo pravi:

Citat:
Uporabnik keber pravi:

In zakaj potem praviš, da bi infrastrukturni projekti rešili vse skupaj? Razen Big Deala ne poznam še česa uspešnega. Pa še tukaj je vprašanje, če ni vsega skupaj takrat bolj rešila 2. sv. vojna in enormna produkcija ter finančna sredstva v ta namen kot pa kaj drugega.

Razpada sistema pa ne bo. Preveč gledaš internetne produkcije.

Klikni za razširitev

Ne trdim, da bi infrastrukturni projekti rešili vse. Če se države ne bi po krizi leta 1929 zaprle same vase, bi mednarodna trgovina lahko rešila njihove riti in New Deal sploh ne bi bil potreben. Poglej po 2. svetovni vojni, ko mednarodna trgovina raketira. Švabi kupujejo Coca Colo, Ameri pa Hrošče. Če bi se zapirali sami vase ne bi imeli za burek.
Infrastrukturni projekti, ki sem jih predlagal, so pa itak neminovni. Brez poceni štroma bo Slovenija crknila, Luka Koper pa brez železniške povezave tudi. Torej, če nekdo že želi zagnati ekonomijo z javno porabo, naj bo to s pametnimi infrastrukturnimi projekti, ki Sloveniji dvigujejo dolgoročno konkurenčnost.

Ogo

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Ogo pravi:
. Če bo recimo EURo padel za 40% proti kitajskem juanu, bodo čez noč vse kitajske reči 40% dražje.

Ogo

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik MrDaco pravi:
Eh pa daj. Če pa oglašujejo gospodarsko krizo kot največji šou v Hollywoodu. Ne govorim o diktatu ali čem podobnem, amapk 24kur ipd. pa res pretiravajo in na tak način po njihovem dvigujejo gledanost, za ostalo jih boli k+urac. Ampak v resnici pa podzavestno vplivajo na psiho ljudi, ki po nepotrebnem paničarijo.
Osebno imam letos namen nabavit, nadstrešek, klimo, tendo... Pa mogoče nebom. Zakaj? Kaj če bo kriza, vojna.. in potem nebom imel everčkov za "črne dni". In tako sedaj razmišlja večina ljudi. Čeprav ima denar, ga ne bo trošla. Ker ga nebo trošla, se izdelki ne bodo delali/prodajali, ker se ne bodo prodali, se bodo ljudje odpuščali, ker se bodo ljudje odpuščali, se ne bo nič prodalo. In tako se vrti krog in kriza raste. Get it?

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik msenjur pravi:
ok sej zdej ni več tok važno zakaj je kriza, kako je nastala, kdo je kriv...

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik sajkek pravi:

ni res,,,nic ni narobe ce ne trosis...

Klikni za razširitev