Kriza in recesija
- Ustvarjalec teme erikson
- Začetni datum
Tole še nisem zasledil. Levica ima idejo, da bi vsa podjetja s prihodki nad milijon evrov plačevala 10.000 evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
forbes.n1info.si
Pobud in idej, kako zagotoviti sistemski vir financiranja za krepitev javne stanovanjske gradnje, je po besedah naših virov kar nekaj, od bolj odločnih do bolj zadržanih. Tako so predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost v ožjem krogu predstavili idejo, da bi bil eden od sistemskih virov prispevek gospodarstva.
Po tej zamisli, ki naj še ne bi bila pokopana, bi podjetja, katerih letni prihodki presegajo milijon evrov, za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj letno namenila po 10 tisoč evrov. Takih podjetij naj bi bilo po dostopnih evidencah okoli 11 tisoč.
Na vprašanje, ali res računajo na prispevek gospodarstva, so nam na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovorili, da zadeve za zdaj ne komentirajo. So pa, kot je mogoče slišati, s to idejo precej vznemirili ministrstvo za finance. V krogih blizu ministra Boštjančiča poudarjajo, da je finančni minister proti dodatni obremenitvi gospodarstva.
Kako bo država financirala stanovanja? V obtoku tudi ideja o prispevku podjetij
Pojavljajo se različne ideje o viru financiranja za gradnjo javnih najemnih stanovanj: od nepremičninskega davka do prispevka podjetij.
forbes.n1info.si
Pobud in idej, kako zagotoviti sistemski vir financiranja za krepitev javne stanovanjske gradnje, je po besedah naših virov kar nekaj, od bolj odločnih do bolj zadržanih. Tako so predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost v ožjem krogu predstavili idejo, da bi bil eden od sistemskih virov prispevek gospodarstva.
Po tej zamisli, ki naj še ne bi bila pokopana, bi podjetja, katerih letni prihodki presegajo milijon evrov, za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj letno namenila po 10 tisoč evrov. Takih podjetij naj bi bilo po dostopnih evidencah okoli 11 tisoč.
Na vprašanje, ali res računajo na prispevek gospodarstva, so nam na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovorili, da zadeve za zdaj ne komentirajo. So pa, kot je mogoče slišati, s to idejo precej vznemirili ministrstvo za finance. V krogih blizu ministra Boštjančiča poudarjajo, da je finančni minister proti dodatni obremenitvi gospodarstva.
Dejansko ni slaba ideja.
V stanovanjski sklad so vplačevala podjetja že v času juge.
Problem pri nas je le, kako bo ta denar izropan.
Tukaj pa vse pade.
V stanovanjski sklad so vplačevala podjetja že v času juge.
Problem pri nas je le, kako bo ta denar izropan.
Tukaj pa vse pade.
Podjedja so v času Juge sredstva namenjala za svoje delavce. Recimo bloki na Golniku za zaposlene v bolnišnici. Nikakor pa niso prispevala za splošno populacijo, nepovezano z njimi.
Seveda, da so namenjala svojim zaposlenim. Ampak je bilo obvezno namenjati X procentov prihodkov v ta sklad.
A sedanja podjetja pa nimajo zaposlenih in slednji ne potrebujejo nikjer nobenih stanovanj?
V Jugi je par podjetij pri nas v resnici sfinanciralo postavitve šol, telovadnic in podobno. Direktno, ne preko davkov.
A sedanja podjetja pa nimajo zaposlenih in slednji ne potrebujejo nikjer nobenih stanovanj?
V Jugi je par podjetij pri nas v resnici sfinanciralo postavitve šol, telovadnic in podobno. Direktno, ne preko davkov.
Falil si bistvo: v Jugi so podjetja bila prisiljena v investiranje v stanovanja, da so si zagotovila delavce, pa čeprav so delavce dobili z dekretom. Danes pa podjetja ne bi investirala v stanovanja za svoje delavce, ampak bi investirala v splošno populacijo, k z njimi nima nič. To se mi zdi popolnoma zgrešeno. Da bi podjetja prispevala sredstva za zadovoljevanje volivcev določene politične opcije, ki bi se iz teh glasov napajala do konca sveta.
Smiselno se mi edino, da podjetja v deficitarnih panogah investirajo sredstva v lastna (torej njihova, ne ”družbena”) stanovanja, da pritegnejo delavce za lasten interes. Ampak to možnost podjetja že imajo in ni nobene potrebe po političnih intervencijah. Poleg tega se podjetja že danes obnašajo v določeni meri družbeno odgovorno in investirajo v lokalno okolje, če se jim to zdi smiselno. Če pa to uvedemo kot obvezno, bo to še en od mnogih razlogov, zakaj nam bojo ušla, ker to ne bo nič drugega kot prikrit davek. Še eden od mnogih, ker ta politika drugega kot nabijanja davkov itak ni sposobna sproducirat.
Smiselno se mi edino, da podjetja v deficitarnih panogah investirajo sredstva v lastna (torej njihova, ne ”družbena”) stanovanja, da pritegnejo delavce za lasten interes. Ampak to možnost podjetja že imajo in ni nobene potrebe po političnih intervencijah. Poleg tega se podjetja že danes obnašajo v določeni meri družbeno odgovorno in investirajo v lokalno okolje, če se jim to zdi smiselno. Če pa to uvedemo kot obvezno, bo to še en od mnogih razlogov, zakaj nam bojo ušla, ker to ne bo nič drugega kot prikrit davek. Še eden od mnogih, ker ta politika drugega kot nabijanja davkov itak ni sposobna sproducirat.
Najbrz zato ker je dobilo od drzave zazidljivo zemljo (ali pa njegovo spremembo) in je potem nekaj dalo za proti uslugo.
Je pa res da je vcasih direktor veliekga podjetja delal za "10"k€, (ker ni bil lastnik) danes pa dela za mio jahto na leto. (Namesto za telovadnico in šolo).
Nase.podjetje je imelo precej zazidljiv parcel. Po lastninjenju s strani tajkuna, so se parcele prepisale na drugo podjetje, maticno podjetje pa poslalo v stečaj z mio dolgovi na bankah in podizvajalcih.
Pa nekaj 100 delavcev na borzo ki so imeli ogromno knowhowa in precej sodobne mehanizacije, katere se sedaj po 15 letih marsikje nismo nadomestili z enakovredno ali boljso.
Pameten predlog bi bil da poslanci (itak jih "mi" plačujemo) namenijo razliko od povprečne (lahko bi napisal tudi minimalne, pa še tista je previsoka) plače namenijo za takšen sklad. Me zanima potem njihov odziv....
To pa ne. Saj veš, s tujim tičem po koprivah …
Levica in ”poslance na minimalce”. Pa vemo, do kam je prišla ta ideja.
Levica in ”poslance na minimalce”. Pa vemo, do kam je prišla ta ideja.
V jugi smo poznali tudi druzbeno lastnino. Pa je ni vec. In po 50 letnem propadlem poskusu socializma se tega ne bi sli vec.
Tudi danes direktor dela za placo. In mislim da ce je kak ki ima letno bruto placo nad 1 mio eur da jih ni vec kot 5.
Kar pa nekdo zasluzi kot lastnik pa nima veze s placami.
pojdi se se ti lastnika pa si jahto nabavi. Z inovativnim pristopom v gradbenistvu imenovanem “rabis le skico na a4” je tvoja podjetniska pot svetla.
BTW: to marsikatero podjetje že sedaj dela, saj le tako lahko dobijo delavce.
Joj, ti si pa kot cajo malo idelističen glede teh milijonarjev?
Nihče od njih, ki ima IQ večji od številke čevljev, si ne izplačuje plače v Sloveniji.
Imajo vrtiljak d.o.o. jev čez pol sveta, kjer ene firme knjižijo prihodke in vse stroške v verigi, denar se pa dviguje na drugem koncu sveta.
Pa kot poslovni strošek se knjiži privat uporabo corporate jet-ov, 17ih vil v Cannesu, golf turnirji, 17 ljubic z otroki, ipd ...
Vem, za poštenjakarje nepojmljivo. Samo taka je reala danes. Davčne luknje vsepovsod in to namerno spisane. Lupi se pa rajo z dohodnino. Kar ostane od ljupljenja, pa potem še 7 jurjev na m2 za kao športne, luksuzne, premijske cegle, katerih strošek izgradnje je bil jurja na m2. Seveda so investitorji v cegle prej navedeni razni d.o.o.-ji iz svetovnih davčnih vrtiljakov. Vmes kot zakamuflirane podkupnine "prodajo" par teh stanovanj lokalnim vplivnežem, da poskrbijo za "poštenost" sistema.
En tak "Vrtiljak d.o.o., firme po vsem svetu, izginuli milijoni, 15%..." direktor je zanesljivo bil pa zdaj (trenutno) ni več, ker nastopa kot PV.
Ker niso butli kot ti, da bi prijavili vse svoje osebne globalne prihodke FURSu.
Poleg tega, da privat stroške itak skrijejo kot poslovne, na firme v vrtiljaku v tujini, kjer FURS itak nima vpogleda in jurisdikcije.
Poznam lokalnega tajkuna, ki se je hotel z enim od d.o.o.-jev ukvarjati z mikroplačili. Potem je dobil vprašalnik Banke Slovenije na mizi, kjer bi moral razgaliti vse svoje osebno premoženje in lastništva ter isto od vseh drugih deležnikov v d.o.o.-ju. Seveda je umaknil vlogo.
Glej, če si ti poštenjakar, ne pomeni, da so ostali. Več kot ima denarja in premoženja, bolj je ponavadi pokvarjen in "hvata krivine". Ker je globalni sistem speljan tako, da takšne nagrajuje.
Poleg tega, da privat stroške itak skrijejo kot poslovne, na firme v vrtiljaku v tujini, kjer FURS itak nima vpogleda in jurisdikcije.
Poznam lokalnega tajkuna, ki se je hotel z enim od d.o.o.-jev ukvarjati z mikroplačili. Potem je dobil vprašalnik Banke Slovenije na mizi, kjer bi moral razgaliti vse svoje osebno premoženje in lastništva ter isto od vseh drugih deležnikov v d.o.o.-ju. Seveda je umaknil vlogo.
Glej, če si ti poštenjakar, ne pomeni, da so ostali. Več kot ima denarja in premoženja, bolj je ponavadi pokvarjen in "hvata krivine". Ker je globalni sistem speljan tako, da takšne nagrajuje.
