Po besedah DARS-a 15.7. za Dražence še drži:
Po dobrem desetletju in številnih težavah je gradnja 3,54 kilometra dolge mariborske zahodne obvoznice končno zaključena. Danes ob 15. uri bo namreč za promet odprt še zadnji, 980 metrov dolg odsek od krožišča na Cesti proletarskih brigad do novega turbokrožišča na Lackovi, s čimer se je zaključila še zadnja, četrta faza gradnje, ki je stala nekaj več kot 8,2 milijona evrov. Prometni režim sicer še ni dokončno določen. "Občina bo vztrajala pri tem, da bo po novem odseku obvoznice potekal le lokalni promet, medtem ko bo tovornemu prometu še naprej namenjena Cesta proletarskih brigad," je povedal vodja komunalne direkcije Vili Eisenhut.
Rešitev se zdi smiselna, toda številni prebivalci Borove vasi opozarjajo tudi na pomanjkljivost takšne ureditve. Veliko tovornjakov namreč ne nadaljuje poti po Cesti proletarskih brigad do križišča s Tržaško, ampak takoj za Borovo vasjo zavijejo v Ulico Pohorskega odreda. Ob tem da so v neposredni bližini dom ostarelih in dve osnovni šoli, je to moteče tudi zato, ker so deli ceste iz granitnih kock, zaradi česar naj bi bil hrup, še posebno ponoči, neznosen. Na občino naj bi bili doslej naslovili že več pobud za prepoved tovornega prometa, neuradno naj bi jih bili poslali tudi iz Doma upokojencev Danice Vogrinec in Osnovne šole Gustava Šiliha, a odgovora za zdaj še niso dobili.
Gradnjo za mesec dni ustavili neplačani aneksi
Medtem ko je otvoritev zahodne obvoznice nadvse dobrodošla, pa čeprav mnogi menijo, da se bodo do izgradnje južne obvoznice zastoji in težave zdaj pojavljali na Lackovi oziroma Streliški cesti, pa bi Maribor še veliko bolj potreboval vzhodno obvoznico. Dokončanje avtoceste od Slivnice do krožišča v Pesnici bi namreč Maribor rešilo tranzitnega prometa na relacijah Avstrija-Hrvaška, Avstrija-Ljubljana in Madžarska-Ljubljana, a se bo mesto, predvsem "bob steza", dvoetažni most, pobreška obvoznica in Ptujska cesta, v prometu utapljalo vsaj še celo poletje. Kljub temu da je bilo odprtje vzhodne obvoznice najavljeno za sredino junija, se je delo zavleklo. Neuradno zato, ker SCT naj ne bi bil dobil plačanih vseh dodatnih del oziroma aneksov k pogodbi, zaradi česar je aprila skoraj za ves mesec ustavil gradnjo. "Gradnja je bila res nekoliko upočasnjena. Zakaj, tega ne bi želel komentirati, a dela zdaj spet potekajo. Predvidoma bo gradnja končana avgusta, saj so dela zaradi terena tehnično zelo zahtevna, avtoceste pa brez dokončanja navezave na krak Maribor-Lenart tudi ne bi mogli odpreti za promet," pojasnjuje tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler. Ko bo dokončana, se bo vzhodna obvoznica v Slivnici navezala na obstoječo avtocesto A1 proti Ljubljani, hkrati pa tudi na okoli 20 kilometrov dolg odsek Slivnica-Draženci, ki je že skoraj dokončan in bo za promet predvidoma odprt že sredi julija. "Kdaj bo zgrajen preostanek avtoceste, od Dražencev do meje s Hrvaško, v tem trenutku ni mogoče reči, ker ni bila sprejeta še niti uredba, predvidoma pa bi se to lahko zgodilo še letos jeseni. Šele potem bomo lahko začeli odkupe zemljišč, izbor izvajalca itd. Že letos pa se bomo začeli pospešeno ukvarjati tudi z gradnjo avtoceste Hajdina-Ormož," še pojasnjuje Koler.
Pobreške obvoznice ne želi nihče
Z dokončanjem vzhodne obvoznice bo pobreška obvoznica predvidoma dobila novo vlogo. V Darsu namreč ne vidijo razloga, da bi po odprtju avtoceste Slivnica-Pesnica obdržala status hitre ceste, saj so avtoceste namenjene prvenstveno daljinskemu prometu, ta pa po pobreški obvoznici potem ne bo več potekal. "Vse ceste, ki jih upravlja Dars, so vinjetne ceste. Zato predlagamo, da po odprtju vzhodne obvoznice upravljanje pobreške obvoznice prevzame kdo drug. Ali Direkcija za ceste (DRSC) ali mesto. Če jo bo namreč še naprej upravljal Dars, bo Maribor edino mesto v državi, ki bo imelo dve vinjetni cesti, eno celo takšno, ki pelje tako rekoč v sam center mesta," pravi Koler.
A prevzema upravljanja pobreške obvoznice se otepajo tako na mariborski občini kot v DRSC. "Glede na višino sredstev, namenjenih vzdrževanju, občina nima posebnega interesa za prevzem hitre ceste v vzdrževanje," sporočajo z občine, medtem ko DRSC opozarja, da je cesto pripravljen prevzeti, a le obnovljeno. "Pričakovati je, da bo vlada pobreško obvoznico po dokončanju vzhodne obvoznice prekategorizirala v nižji rang, kot je hitra cesta, zaradi česar za vožnjo po njej vinjeta ne bo več potrebna, toda DRSC je cesto pripravljen prevzeti le, če bo Dars obnovil še zgornjo etažo dvoetažnega mostu in 'bob stezo'," pojasnjuje direktor DRSC Gregor Ficko, ki sicer dodaja, da je Dars cesto resda vzorno obnovil, a ne v celoti. "Res je cesta, predvsem 'bob steza', potrebna prenove, toda dokler ne odpremo vzhodne obvoznice, je prenova tako rekoč nemogoča, ker bi to za Maribor pomenilo preveliko motnjo," odgovarja Koler.
Bo južna obvoznica prekinila stik Maribora s Pohorjem?
Še več razburjenja med strokovnjaki povzroča južna obvoznica. Potem ko je bil zanjo sprejet lokacijski načrt, je DRSC kot investitor naročil projekt za izvedbo del, a so se na tej točki pojavila nasprotovanja načrtu gradnje. Ta predvideva zunajnivojsko gradnjo, dva metra nad potekom zemljišča, s tem pa bi cesta prekinila naravni stik Maribora s Pohorjem, saj bi bilo do vznožja mogoče dostopati le še po dveh podvozih. Številni strokovnjaki se zdaj zavzemajo, da bi traso južne obvoznice nekoliko prestavili, cesto pa vkopali, a temu nasprotujejo naravovarstveniki, saj bo cesta potekala po vodovarstvenem območju. Obstaja tudi tretje mnenje, po katerem južna obvoznica sploh ni potrebna, za tekoč promet v tem delu mesta naj bi primerno uredili Lackovo in Streliško, pri čemer bi bilo treba cesti razširiti in opremiti s pločnikom in kolesarsko stezo.
Zaradi različnih pogledov je DRSC od občine zahteval pisni odstop od projekta, a občina v to ni privolila. "Pri tem projektu sem imel resne pomisleke, toda če bi se odločili za revizijo projekta, bi zadržali gradnjo južne obvoznice za najmanj tri, štiri leta, česar pa si zaradi univerzijade ne moremo privoščiti. Gre za ogromen projekt, ki bo občino stal več kot 8 milijonov evrov. Aktualen tako še naprej ostaja prvotni načrt, sprejet še za časa župana Soviča, za njegovo primernost pa odgovarjajo predvsem strokovnjaki, ki za njim stojijo. Z DRSC se trenutno dogovarjamo o nakupih zemljišč. Kdaj se bo začela gradnja, pa v tem trenutku ni mogoče reči," pojasnjuje župan Franc Kangler.
O futuristični severni obvoznici, ki naj bi potekala od krožišča na Gosposvetski cesti, s številnimi vkopi, krožišči in predori skozi Kalvarijo, Mestni hrib in Piramido, prečkanjem Šentiljske in priključkom na obstoječo obvoznico v bližini Pekla, v tem trenutku ne razmišlja nihče.
Vir: Večer