Kako 16 mesečniku reci NE?
- Ustvarjalec teme MUC
- Začetni datum
Ta je težka, nekje ste malo s poti skrenili da si misli da lahko dela vse kar mu na pamet pade. Dokler je še toliko mali se še pa da vse popraviti. Je variant dosti, ne rabiš niti nežno po riti, recimo mu zagroziš da bo šel spat če bo naredil to in to, če naredi oz. te pač ignorira in to počne dalje, pa lepo spat, tudi če joče ali karkoli..... vem da težkega srca, ampak ostani neomajen, če neboš te je dobil v pest.
Pač eno tako stvar najdi, da mu jo že omeniš pa postane takoj krotek, vsak otrok ima nekaj takega. Punca ima nečakinjo, ki jo je težko umirit, ampak edino ona jo je prokužila, niti glasa ni nikoli nad njo dvignila, kaj šele da bi jo pobožala po riti. Če se je mala spozabila jo je postavila ven pred vrata, ne glede na to koliko se je mala drla in razbijala po vratih je ostala kar en čas zunaj. Pa jo ima zdaj mala vseeno najraje
Pač eno tako stvar najdi, da mu jo že omeniš pa postane takoj krotek, vsak otrok ima nekaj takega. Punca ima nečakinjo, ki jo je težko umirit, ampak edino ona jo je prokužila, niti glasa ni nikoli nad njo dvignila, kaj šele da bi jo pobožala po riti. Če se je mala spozabila jo je postavila ven pred vrata, ne glede na to koliko se je mala drla in razbijala po vratih je ostala kar en čas zunaj. Pa jo ima zdaj mala vseeno najraje
Vsekakor odločno in vstrajno. Točen recept pa boš moral sam ugotoviti. Pa en recept verjetno ne bo zadosti. Mogoče najti kako knjigo ali kako predavanje od denimo gospe Zalokar Divjak ali koga drugega, da dobiš kak recept.
To z odstranitvijo, kar je opisal moj predhodnik, sem tudi jaz prakticiral. Mislim, da je dokaj ustrezen recept, sploh ker omogoča staršu, da se umiri in potem reagira razumsko, ne pa v jezi. Vedeti moraš, da bo otrok rasel in bo šlo načeloma na slabše še nekaj časa in ne na boljše. Konec koncev si s to trmo otrok pripravlja pot k dejanski samostojnosti čez mnogo let.
Na enem predavanju sem slišal, kako je neka mama opravila s trmo v trgovini (kupi to, kupi ono). Punčka je bila že cca 4-5 let in sta se zunaj lepo zmenili, da si ne bo nič kupila. Notri pa stara scena, metanje po tleh, dretje, izsiljevanje... Pa se je še mama vrgla po tleh in otrok: ja kaj pa delaš, ti si vendar odrasla in ne smeš tako. In se je ugodno razpletlo, izsiljevanje se je zmanjšalo. Treba je biti inovativen
.
To z odstranitvijo, kar je opisal moj predhodnik, sem tudi jaz prakticiral. Mislim, da je dokaj ustrezen recept, sploh ker omogoča staršu, da se umiri in potem reagira razumsko, ne pa v jezi. Vedeti moraš, da bo otrok rasel in bo šlo načeloma na slabše še nekaj časa in ne na boljše. Konec koncev si s to trmo otrok pripravlja pot k dejanski samostojnosti čez mnogo let.
Na enem predavanju sem slišal, kako je neka mama opravila s trmo v trgovini (kupi to, kupi ono). Punčka je bila že cca 4-5 let in sta se zunaj lepo zmenili, da si ne bo nič kupila. Notri pa stara scena, metanje po tleh, dretje, izsiljevanje... Pa se je še mama vrgla po tleh in otrok: ja kaj pa delaš, ti si vendar odrasla in ne smeš tako. In se je ugodno razpletlo, izsiljevanje se je zmanjšalo. Treba je biti inovativen
No, tudi jaz sem ga nesel v sobo v posteljo, ampak je bilo tako dretje, kot bi ga rezali. Predolgo ga pa tudi ne upam pustiti samega, saj je mali pravi atlet in je enkrat že skočil iz otroške posteljice (klasične z metrsko ograjo). Tako sedaj spi v prenosni, kjer je ograja še višja, ampak tudi iz te že pleza ven
in se bojim da pade na glavo..
Predlagam, da podobnim dogodkom ne dajaš še dodatne teže z nekimi vzgojnimi ukrepi, ker 16 mesečni otrok to vzame kot zelo zanimivo igro in bo kmalu hotel še takšne zabave, ker enostavno ne šteka, da ga grajaš.
Otrokovo pozornost poskusi preusmeriti drugam skozi igro in afnanje ali kaj podobnega. Tu gre za igranje in ne za nedisciplino...nikar ne pozabi...
LP
Otrokovo pozornost poskusi preusmeriti drugam skozi igro in afnanje ali kaj podobnega. Tu gre za igranje in ne za nedisciplino...nikar ne pozabi...
LP
Otroci so inteligentna bitja in vedo, kaj želijo doseči in s kakimi metodami. Če je zate nekaj nesprejemljivega ali je celo nevarno, moraš poskušati odločno ukrepati takoj. Poznejše spominjanje na dogodek nima pravega pomena, ker orientacija v času jim je pa še tuja.
Preusmeritev pozornosti je pa tako ali tako idealen recept, če uspe. Kaznovat takega malega resno tako ali tako ne moreš.
Preusmeritev pozornosti je pa tako ali tako idealen recept, če uspe. Kaznovat takega malega resno tako ali tako ne moreš.
Se strinjam s predhodniki - odvračanje pozornosti. Kaznovanje pri nas pali le v obliki zapiranja v sobo in razmisleka, pa še to ne vedno. Včasih potem neha tulit in sam reče, da bo priden. Ne ga dajat v posteljo, le vrata zaprite, pa naj bo v sobi sam.
Dolgotrajnejša in zanesljivejša metoda: doslednost.
Ko za nekaj rečeš ne, naj to res vedno pomeni ne. Če spleza na mizo, ga primi in postavi dol, 1x, 2x, ... 10x ...
V naprej razmisli, kakšna naj bo sankcija za neprimerno vedenje. Najboljše je, če je čimbolj neposredno povezana z neprimernim dejanjem. Npr. če grdo dela s kako igračo, naj se mu jo odvzame za določen čas. Naslednja možnost sankcij je odvzemanje privilegijev, npr. gledanje risank. Če spleza na mizo, ko gleda risanko - ugasni risanko in mu to tudi jasno povej zakaj, daj ga nazaj na kavč, in mu jo prižgi nazaj. Nikakor pa mu ne grozi s sankcijami, s katerimi ga boš želel le prestrašiti, uresničil jih pa ne boš nikoli - doslednost bo šla pa pa.
Seveda pa morata biti dosledna oba - oče in mama, pa še kdo, če je zraven, ker otrok zna zelo intuitivno vsakega posebej oviti okrog prsta.
Kratkotrajnejša metoda, ki jo ustrezno kombiniramo za lažje doseganje doslednosti pa je že omenjeno preusmerjanje pozornosti - poglej kaj je v tej knjigici, kako se pelje ta avtoček... Ne škodi če obrneš še malo na hec - poglej nosek ti dela pi, piiip...
Pa ne pozabi, potrpljenje je božja mast, še posebej pri 2-3 letnikih, ko si vzpostavljajo svojo lastno identiteto.
Ko za nekaj rečeš ne, naj to res vedno pomeni ne. Če spleza na mizo, ga primi in postavi dol, 1x, 2x, ... 10x ...
V naprej razmisli, kakšna naj bo sankcija za neprimerno vedenje. Najboljše je, če je čimbolj neposredno povezana z neprimernim dejanjem. Npr. če grdo dela s kako igračo, naj se mu jo odvzame za določen čas. Naslednja možnost sankcij je odvzemanje privilegijev, npr. gledanje risank. Če spleza na mizo, ko gleda risanko - ugasni risanko in mu to tudi jasno povej zakaj, daj ga nazaj na kavč, in mu jo prižgi nazaj. Nikakor pa mu ne grozi s sankcijami, s katerimi ga boš želel le prestrašiti, uresničil jih pa ne boš nikoli - doslednost bo šla pa pa.
Seveda pa morata biti dosledna oba - oče in mama, pa še kdo, če je zraven, ker otrok zna zelo intuitivno vsakega posebej oviti okrog prsta.
Kratkotrajnejša metoda, ki jo ustrezno kombiniramo za lažje doseganje doslednosti pa je že omenjeno preusmerjanje pozornosti - poglej kaj je v tej knjigici, kako se pelje ta avtoček... Ne škodi če obrneš še malo na hec - poglej nosek ti dela pi, piiip...
Pa ne pozabi, potrpljenje je božja mast, še posebej pri 2-3 letnikih, ko si vzpostavljajo svojo lastno identiteto.
Pri šetstnajstmesečniku je kakršnakoli fizična kazen nesmiselna, ker še itak ne razume zakaj je dobil na ritko.
Pri našemu je pač tako, da ko ga vidimo, da poskuša naredit kaj takega kar ne bi smel mu rečem ne (seveda bo to poskušal še ene 15x naredit ker je tak fajn ko se nekdo "igra" z njim), vsakič z malo bolj resnim glasom. Pomembno pa je da se mu med "postopkom" ne nasmejiš, ker to pa je v njegovih očeh odobritev. Ponavadi je še vedno zaleglo.
Ko pa se je že zgodilo, da je pa kam splezal al pa da ni in ni odnehal s kakšno "neumnostjo" pa ga malo bolj trdo (seveda ne grobo, ampak samo tako, da čuti, da to ni cartanje) dvignem in odnesem nekam stran. Potem sicer začne tulit, ampak je še vedno odnehal s predhodno aktivnostjo.
Seveda pa to ne bo šlo z danes na jutri, pa tudi ni garancije da bo delovalo, ker so otroci tak različni...
Pa dosti sreče!
Aja, pa seveda je najbolj pomembno, da sta oba starša enovita pri teh zadevah (pa dedkom in babicam tudi pojasnit pravila), drugače lahko delaš kar hočeš pa ne bo zaleglo
Pri našemu je pač tako, da ko ga vidimo, da poskuša naredit kaj takega kar ne bi smel mu rečem ne (seveda bo to poskušal še ene 15x naredit ker je tak fajn ko se nekdo "igra" z njim), vsakič z malo bolj resnim glasom. Pomembno pa je da se mu med "postopkom" ne nasmejiš, ker to pa je v njegovih očeh odobritev. Ponavadi je še vedno zaleglo.
Ko pa se je že zgodilo, da je pa kam splezal al pa da ni in ni odnehal s kakšno "neumnostjo" pa ga malo bolj trdo (seveda ne grobo, ampak samo tako, da čuti, da to ni cartanje) dvignem in odnesem nekam stran. Potem sicer začne tulit, ampak je še vedno odnehal s predhodno aktivnostjo.
Seveda pa to ne bo šlo z danes na jutri, pa tudi ni garancije da bo delovalo, ker so otroci tak različni...
Pa dosti sreče!
Aja, pa seveda je najbolj pomembno, da sta oba starša enovita pri teh zadevah (pa dedkom in babicam tudi pojasnit pravila), drugače lahko delaš kar hočeš pa ne bo zaleglo
Pa malo dežuraj pri vratih (drži kljuko). Tako malega dalj kot kako minuto tako ali tako nima smisla tako preizkušati. Če ne pomaga, potem ta finta pač zanj ni. Je treba najti nekaj drugega. Meni se zdi uporaben tisti nasvet, kjer zahteva vstrajnost (NE, dol, NE, dol ...). Sicer, ko se odločiš za ta korak, ne smeš ti prej obupati kot on.
Zato sem jaz kljuke obrnil navzgor. Potem še kako leto ni uspel odpret vrat.
Večinoma se strinjam s predhodniki. Predvsem moraš bit trmast in načelen. Moj mali je bil izredno trmasta žival, ko je bil mlajši - verjetno po meni. Ker se vedno držim tistega kar rečem in nikoli ne grozim, če nisem pripravljen grožnje uresničit, moja beseda zaleže. Če pa mu boš grozil in čez pet minut serviral sladoled boš zašel v še večje težave
Nikoli ne posegaj po fizičnih kaznih, ker se vse da urediti na drugačen način!
Še nekaj - otroci ne pozabijo v 5 minutah, kot misli veliko odraslih. Njihov svet je manjši in vse si zapomnijo tako, da ga ne boš kar tako "okoli prinesel".
Večinoma se strinjam s predhodniki. Predvsem moraš bit trmast in načelen. Moj mali je bil izredno trmasta žival, ko je bil mlajši - verjetno po meni. Ker se vedno držim tistega kar rečem in nikoli ne grozim, če nisem pripravljen grožnje uresničit, moja beseda zaleže. Če pa mu boš grozil in čez pet minut serviral sladoled boš zašel v še večje težave
Nikoli ne posegaj po fizičnih kaznih, ker se vse da urediti na drugačen način!
Še nekaj - otroci ne pozabijo v 5 minutah, kot misli veliko odraslih. Njihov svet je manjši in vse si zapomnijo tako, da ga ne boš kar tako "okoli prinesel".
Žal res, veliko staršev, kolikor jih poznam, dela podobne napake, niso enotni pri vzgoji, dostikrat pa tudi "dobri dedki in babice" delajo nasprotno od dobre vzgoje otroka. Otrok si pa hitro zapomni kdo je njegov zaveznik in se, ko situacija ni njemu v prid, zateče k taki osebi.
To, da recimo ga samo daš dol iz mize in mu rečeš: Ne ......... dosti otrok zna razumeti vse skupaj kot igro. Mora biti še nekaj poleg, karkoli, da pač vidi da je zadeva daleč od igre.
To, da recimo ga samo daš dol iz mize in mu rečeš: Ne ......... dosti otrok zna razumeti vse skupaj kot igro. Mora biti še nekaj poleg, karkoli, da pač vidi da je zadeva daleč od igre.
Otrok šteka že po tonu glasu. Je pa to obdobje... pri dveh letih bo že počasi skapiral, pri dveh pa pol pa tudi že malce ubogal. Če ne verjameš da vse zastopi naredi naslednji preizkus: tamau ne govori, na videz ne šteka. Ko je bila moja stara slabi 2 leti (še ne, cca. 20 mesecev) je gledala sinhronizirano risanko Stewart Little, k je bila glih na tv. Na koncu je neki žalostnega (zadnjih 10 minut pred t.im. srečnim koncem (oz. katarza)... tamali so tekle solzice po licih, jaz pa sem zraven skoraj crknu tolk sem zadrževal smeh... tolk o tem da tamau ne šteka.
moja sestra prakticira metodo nagrajevanja/kaznovanja. vsakič ko nečakinja ne uboga, dobi črno piko. vsakič ko je pridna, ko uboga, ko naredi kaj (npr. pospravi igrače, ...), dobi srček. na koncu se sešteje/odšteje srčke in pike. če je višek srčkov, jih lahko koristi za sladkarije, dodatne risanke pred spanjem itd. če je višek pik, se jih polovica prenese v naslednji mesec. pravi, da sistem funkcionira vedno bolje
To se meni ne zdi dober sistem. Prehitro pride do barantanja z nekimi pikami, nagradami... Pri nas je tako, da si otrok s pridnostjo zagotovi šele možnost, da kaj dobi in obratno, če nagaja, se niti ne pogovarjamo o tem, da bi kaj dobil.
Še ena reč. To, da otrok uboga, ni pridnost. Pridnost je to, da se otrok sam od sebe obnaša v okviru sprejemljivega. Jaz od mojega mulca ne pričakujem, da vedno uboga - saj ni suženj...
Še ena reč. To, da otrok uboga, ni pridnost. Pridnost je to, da se otrok sam od sebe obnaša v okviru sprejemljivega. Jaz od mojega mulca ne pričakujem, da vedno uboga - saj ni suženj...
Isto je bilo pri meni. Potem pa sem jo zaprl v spalnico za 3 minute, potem za 5 pa tako naprej... zdj je pa pridna
Ali pa v trgovini ji vedno pustim da si izbere 1 stvar (recimo čigumije, čokolado.... kar hoče) če pa začne izsiljevat pa še tiste ene ne dobi, se je takoj vnesla
LP
Točno tako. Treba je bit dosleden. Pri kaznih se pa meni zdi najpomembneje, da že vnaprej veš, kakšno za kako stvar, da si tudi tu dosleden in da so kazni take, da jih je moč izvršiti - tudi časovno. Ker če si nekam mudi, pa kaznovanje na sredini prekineš, je to zelo slabo.
Vztrajanje je najbolj pomembno. Mali je star 13mesecev in poln norij.
Jaz ga kregam s stopnjevanjem glasu. Prvi NE je normalen + poizkušam preusmerit pozornost. Drugi je že kar konkreten, tretji pa je zelo glasen + zamenjava lokacije.
Se pa točno vidi, kdaj je malo več popuščanja kakšen dan(predvsem stari starši, ki sem jim zdim zelo prestrog), smo zelo hitro pri tretji stopnji.
Dosti krat pa pri tem bruhnem v smeh, ker dela take face zraven, da te kap. Se pa prej umaknem in nadaljuje mama s prvo stopnjo.
Pa po roki tudi malo dobi, ker mi je v tuš kabini razbijal po vratih s šamponom. Par dni je bilo, ne ne ne, potem pa sem popizdil. Malo pok po roki, šokiralo ga je na polno in je hitro nehal. Zdaj vsak dan malo potrka po vratih in reče ne ne pa se nasmeji in to je to.
Verjamem da bo kmalu spet bolj močno potrkal po vratih, ker je povratnik
Lp
Jaz ga kregam s stopnjevanjem glasu. Prvi NE je normalen + poizkušam preusmerit pozornost. Drugi je že kar konkreten, tretji pa je zelo glasen + zamenjava lokacije.
Se pa točno vidi, kdaj je malo več popuščanja kakšen dan(predvsem stari starši, ki sem jim zdim zelo prestrog), smo zelo hitro pri tretji stopnji.
Dosti krat pa pri tem bruhnem v smeh, ker dela take face zraven, da te kap. Se pa prej umaknem in nadaljuje mama s prvo stopnjo.
Pa po roki tudi malo dobi, ker mi je v tuš kabini razbijal po vratih s šamponom. Par dni je bilo, ne ne ne, potem pa sem popizdil. Malo pok po roki, šokiralo ga je na polno in je hitro nehal. Zdaj vsak dan malo potrka po vratih in reče ne ne pa se nasmeji in to je to.
Verjamem da bo kmalu spet bolj močno potrkal po vratih, ker je povratnik
Lp
Podobne teme
