Velika prevozniška podjetja niso takšen problem kot mali prevozniki in samostojni podjetniki z enim ali nekaj šleperji. Ti že zaradi ekonomije obsega ne morejo resno konkurirati velikim prevozniškim podjetjem. In ravno v tej kategoriji "majhnih" je največ tistih, na katere sem ciljal z oznako o belih nogavicah.
V-power: dokler je vse samo raslo so lahko tudi takšni osebki prosperirali. preprosto je bilo dela iz leta v leto več, vsi dobro poznamo indekse povečeanja tovornega prometa in količin prepeljanega tovora. V takšnih razmerah vsesplošne gospodarske rasti so se lahko tudi manj sposobni dogovorili za posle. Sedaj pa je poslov manj, število tistih, ki se zanje potegujejo pa bolj ali manj nespremenjeno.
V takšnih razmerah prihaja do konkurence med prevozniki, naročnik pa lahko odlično izbira in tudi zbija cene...."če ne boš ti bo pa kdo drug, ni problema...". Majhni, relativno zabiti prevozniki v "belih nogavicah" v takšnih razmerah pogorijo. Tudi sosedov Franc namreč kar naenkrat ugotovi, da ima kakšen drug prevoznik boljše pogoje za prevoz tistih nekaj deset odstotkov njegovih izdelkov, ki so mu v proizvodnji še ostali po nastopu recesije. In kaj se zgodi? Majhni prevozniki, ki so posle dobivali pri nekaj prijateljskih firmah, za katere so tradicionalno vozili naokoli, se soočajo z upadom števila naročnikov, hkrati pa z zmanjšanjem prometa.
Obveznosti do virov sredstev so nespremenjene in dimenzionirane skladno s prevzetimi obveznostmi iz časov pred recesijo. Takrat se je na veliko kreditiralo, kupovali so se novi šleperji itd. Danes pa stojijo na dvorišču, prodati jih je praktično nemogoče po razumni ceni, poslov ni, pufi pa ogromni. In kaj narediti v tem primeru? Ehh, dovolj je klobasati in klobasa ter ostali geniji začno izsiljevati vedno dobrodošlo tarčo - državo. Orodje izsiljevanja - blokirali bomo promet. Super, ni kaj.
Edina rešitev je totalno hebanje prevoznikov v glavo. Kontrole za vsakim ovinkom, pošiljanje na izredne tehnične preglede, kazni, tehtanja, čekiranje tahografov, psihofizične sposobnosti voznikov itd. Seveda vseh po spisku, tudi tujih.
Naj ta banda občuti, da jim zna država prekleto zagreniti življenje, če se jih loti zares. Oni pa vsak dan ne bodo štrajkali, hitro jih bo minila volja, še posebej ko bodo sešteli položnice s kaznijo za raznorazne prekrške.