"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž

SJTV1

eV12
18. jul 2007
19.185
1.197
113
www.adriamedia.si
Že kubik mleka (to je nekje količina, ki jo mi namolzemo v dveh dneh) naredi 220 eur plusa, strošek je nafta, amortizacija kamiona in plača delavca za tisto uro ali dve, ko je pripeljal (itak ne samo 1m3 mleka) ter pač elektrika in amortizacija prostora (ter plače delavcev), ki bo tam stal vsaj naslednjih 50 let.
Upam, da s plusa misliš na prihodke in ne na dobiček ...
In (pa ne, da bi branil trgovce, ker tudi mene grdo boli račun v trgovini in kar se le da kupujem direkt, predvsem zelenjava, meso, ribe - pa čeprav ni nič ceneje kot v štacuni, ampak vsaj kmetu več ostane) očitnos e ti ne sanja, kakšne stroške potegne za sabo poslovanje ene take trgovine / centra. Že tam pri amortizaciji si mimo usekal. Pa kup stvari pozabil.
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.525
2.899
113
v lokalni ostariji
Velikost trga igra vlogo. Daniel, zakaj nizozemski kmet lahko proda ceneje krompir kot gorenjski? Ker tam so naši kombajni hobi program. Težko konkuriras velikosti. V trgovini je pa enako. Če prodaš 1 artikel za 1eur/Kos profita je razlika ali prodaš 100kosov ali 1000 se strinjaš?
 

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.415
3.805
113
davorinm.wordpress.com
Velikost trga igra vlogo. Daniel, zakaj nizozemski kmet lahko proda ceneje krompir kot gorenjski? Ker tam so naši kombajni hobi program. Težko konkuriras velikosti. V trgovini je pa enako. Če prodaš 1 artikel za 1eur/Kos profita je razlika ali prodaš 100kosov ali 1000 se strinjaš?
V tem primeru nima veze. DM ima isto centralno nabavo za grupo, torej tudi za oba trga v Nemčiji in Sloveniji. Samo v Sloveniji imajo višjo maržo. Ker lahko.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.675
3.270
113
Upam, da s plusa misliš na prihodke in ne na dobiček ...
In (pa ne, da bi branil trgovce, ker tudi mene grdo boli račun v trgovini in kar se le da kupujem direkt, predvsem zelenjava, meso, ribe - pa čeprav ni nič ceneje kot v štacuni, ampak vsaj kmetu več ostane) očitnos e ti ne sanja, kakšne stroške potegne za sabo poslovanje ene take trgovine / centra. Že tam pri amortizaciji si mimo usekal. Pa kup stvari pozabil.
Vsekakor se je trgovec sam odločil, da bo tam nekje bogu iz leđa naredil trgovski center, kar seveda potegne za sabo določene stroške. Še zmeraj, če tistega centra tam ne bi bilo, bi ljudje naredili 1-5 km več in končali v istem centru na drugi lokaciji. Ampak pri takih prihodkih je logično, da vlagaš v nove trgovske centre, kar za kmetije in hleve ne bi ravno mogli reči.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.675
3.270
113
Velikost trga igra vlogo. Daniel, zakaj nizozemski kmet lahko proda ceneje krompir kot gorenjski? Ker tam so naši kombajni hobi program. Težko konkuriras velikosti. V trgovini je pa enako. Če prodaš 1 artikel za 1eur/Kos profita je razlika ali prodaš 100kosov ali 1000 se strinjaš?
Vsekakor. Razlika je pač v pogojih. Pri nas je že praktično od začetka 170 kg/N/Ha, medtem, ko na Nizozemskem gledamo neko povsem drugo zgodbo. Ironično smo vsi v EU.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.675
3.270
113
Najbrž bo tole stran vržen čas, ker je bilo tole že večkrat povedano; dobro da sem v državni službi :evil:

Omejitev 170 kg dušika iz živinskih gnojil (gnoj, gnojnica, gnojevka, ter bioplinska gnojnica, digestat in/ali kompost če vsebujejo dušik iz gnoja, gnojnice ali gnojevke) je za vso EU enako ker izhaja iz nitratne direktive. Omejitev velja za območja, ki so občutljiva za nitrate. Za razliko od ostalih držav, je v SLO celo ozemlje države določeno kot nitratno občutljivo. Dobro ali slabo, tako pač je. Strokovno gledano ni kakšnih hudih razlogov, da je cela država nitratno občutljiva. Razni rečni prodovi, peščena tla na visokih podtalnicah, območjo okoli vodotokov in vodovarstvena območja pa je najbrž prav da so. Ampak to je moje mnenje, zakonodaja pravi drugače. Zakonodajo se da spremeniti. Je jeba, ker je po nitratni direktivi treba najprej prepričati Komisijo (če bi že doma dosegli dogovor), ampak je način. O uspešnosti takega početja ne bi.
250 kg (se mi zdi, ne grem preverjat) dušika na ha lahko daš skupaj z mineralnimi gnojili (170 za živinska ostaja, razliko daš iz mineralnih). Gotovo pa lahko daš tudi več, vendar potrebuješ gnojilni načrt narejen na podlagi analize tal. Se pravi ni kakšne hude omejitve, da ne bi dosegal enakih pridelkov na podlagi uravnoteženega gnojenja kot recimo na Irskem. Ali Nizozemsekm. Ali v Avstriji. Ali pa misliš, da se tudi tam kmetje otepajo analiz tal in gnojilnih načrtov ko hudič križa tako kot pri nas?

Tole sem najmanj jaz že vsaj enkrat razlagal tule. Tvoj kmetijski svetovalec tele informacije strese opolnoči, če ga snameš z ljubice. Informacije so na razpolago v smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje. Pa še kje. Samo pogledat je treba in/ali vprašat. Samo če to narediš, potem veš. In če veš, malo težje jambrata s Hanzijem.

Še vedno pa ti ostane tista, da se država nima kaj vtikati v tvoje posle; ima da da denar, ki ti pripada (itak ga da manj kot je vredno tvoje delo in žrtvovanje za prehransko varnost slovenskega naroda ....), nima pa kaj postavljati pogoje kaj šele gledati ali jih izpolnjuješ. Sem zajel vse ali sem kaj važnega izpustil?
Nič ni stran vržen čas. Nekako zmeraj rad slišim poglede vseh strani, čeprav me marsikdaj kar konkretno pogrejejo. Situacija okrog nitratov pač je taka kot je ampak potem pač ni treba javnosti farbati z izjavami kot je EU enotni trg, ko pa so gola dejstva, da na tem trgu ni praktično ničesar enotnega (še najmanj pa brezcarinski uvoz iz Ukrajine, ki sploh ni članica EU) in, da vsi nastopamo s svojimi naravnimi in zakonodajnimi pogoji (ki ste jih izpogajali vi) vsak zase. In Nizozemci lahko na tem trgu ponudijo 1000 enot izdelka po neki ceni, Slovenci pa 100, cena pa je odvisna od pogojev pridelave. Ugani kam bo šel kupec.

Kar se gnojilnih načrtov tiče je dejstvo, da že leta kupujem praktično minimalno gnojil za pridelek naslednjega leta ampak ne zaradi tega, ker se mi ne izide glede na omejitve (pognojim precej manj) ampak zato, ker si gnojil ne morem več privošiti. Lani je bil KAN 970, letos je 340. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so padle pod nivo navednega govna in s tem je pač treba nekako preživeti do naslednjega leta, ko se zgodba ponovi v odvisnosti od tega kako se odloči kateri od velikih voditeljev, bo vojna, bo brezcarinski uvoz, bojo mine v pristanišču na Črnem morju,... Pa potem ti naredi dolgoročni plan z realno vizijo razvoja kmetije kot mladi gospodar. Itak se ti bojo že v prvem letu podrli vsi načrti.

Zaenkrat sem se pač usmeril na Inkarnatko in upanje, da s tem polovim del dušika, ki ga rastline potrebujejo, čeprav bo moj produkt naslednje leto najbrž spet vreden ravno toliko kot kila govna.

O jamranju sem ti že povedal. Pač ne zmoreš iz svojih okvirjev. Si nekje tam, kot Meira na zadnji seji odbora za kmetijstvo. Lahko pa se seveda izkažeš kot boljši, čas bo pokazal ampak nekako dvomim, ker redna državna plača in praktično zagotovljena služba človeka pač težko postavita v eksistenčno krizo in probleme z vizijo prihodnosti.

Ostalega norčevanja iz dela kmetov pa ne bom niti komentiral, ker niti ni vredno. Pač si kakršen si.
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.525
2.899
113
v lokalni ostariji
V tem primeru nima veze. DM ima isto centralno nabavo za grupo, torej tudi za oba trga v Nemčiji in Sloveniji. Samo v Sloveniji imajo višjo maržo. Ker lahko.


Kako velik trg je v Sloveniji kako v Nemčiji? Na policah imaš izdelek, je razlika ali pripelješ 1 paleto ali 1 slepar tega izdelka v trgovino se strinjaš? In kje bo nižji strošek transporta itd?

Zakaj mislite, da so privat trgovci propadli? Ker niso imeli mase prodaje.
 

sad

Guru
24. avg 2007
21.042
9.684
113
In kakšno vezo ima to z DM. Ali hočeš povedati, da DM posebej nabavlja za Slovenijo in posebej za Nemčijo?
 

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.415
3.805
113
davorinm.wordpress.com
Kako velik trg je v Sloveniji kako v Nemčiji? Na policah imaš izdelek, je razlika ali pripelješ 1 paleto ali 1 slepar tega izdelka v trgovino se strinjaš? In kje bo nižji strošek transporta itd?

Zakaj mislite, da so privat trgovci propadli? Ker niso imeli mase prodaje.
Če imaš isto centralno nabavo je teoretično ceneje odpeljati eno paleto kot pa en sleper.
 

Hanzi

Guru
27. jul 2007
47.661
6.705
113
pri taščici
Feniks
Strinjam se z uporabo analiz zemlje in gnijilnih nacrtov. Resni kmetje se tega ne izogibajo. Umetna gnojila so predraga da bi jih metali vec kot pa jih rastlina lahko sprejme.
Zakaj za golf igrisca ne veljajo okoljevarstvene direktive?
Mogoce zato ker je tam vec birokratov kot pa na njivah .
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.675
3.270
113
Evo še en razlog za jamranje Fenix. S 1.1.24 se uvaja obvezna praha, ki ste jo izpogajali.

Trenutno smo praktično v zadnjem mesecu, ko se lahko poseje kot ozelenitev na polja še kaj drugega kot pšenica in ječmen (ki se lahko sejeta še nekaj kasneje).
Obenem nimamo popolnoma nobenih informacij o ukrepu, niti ni obljubljenega seznama rastlin, ki bojo na taki prahi dovoljene.
Tako zaenkrat kaže, da bomo te površine drugo leto samo mulčili, da bomo uničevali plevel, ki bo tam rasel, če površine pač ne smejo biti namenjene za proizvodnjo hrane oz. ustvarjanje prihodka. Posledično bo s temi površinami prihodnje leto samo strošek.

Kaj se čaka, zimo? Čez leto ni bilo dovolj časa, da bi se zgoraj zmenili kaj in kako?
 
  • Všeč mi je
Reactions: Feniks in 8888

brane_new

Guru
10. feb 2008
16.370
2.557
113
Ne vem no, kmetje!
Take stroške pri meleku, pa še nikoli ga ni zmanjkalo.
A ja, pa novi traktor sem kupil - je reku kmet in ...
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.675
3.270
113
Gremo lepo počasi tudi pri prireji mleka po poti Hrvaške. Zmanjka ga pa ne, ker ga izvozimo na HR in v IT, uvozimo pa od zgoraj.
Zmanjkalo ga tudi še ne bo tako hitro, recimo Poljska precej povečuje prirejo. Bomo pač od njih kupili ane, če že doma ne bo.

Aja, dobro zate, da si kupil. Te bo manj v križu sekalo branko.
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.525
2.899
113
v lokalni ostariji
Ne nakladaj. Zakaj dobim iz Nemčije cenejše tablete kot iz Slovenije? Pa cote tudi.

Nemško tržišče je večje, veliko večje zato lahko dobijo nižje nabavne cene, prodajajo z manjšo razliko v ceni, kwr prodaji toliko več komadov, je zaslužek na koncu enak ali večji (je pa toliko manj manipulacije itd itd)

Je končna cena beljenja 1000m2 stene v prazni hali enaka po m2 kot beljenje stene sobice z 10m2?