Upam, da pripelje tudi Nemške cene za večino izdelkov, ki so v Nemčiji v večini nižje kot pri nas, sploh področje kozmetike, čistila in bi se še našlo.
"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž
- Ustvarjalec teme ynos
- Začetni datum
Če gledam trgovski center, je poln. Torej si ga potrošniki želijo.
(Razen v Stožicah.)
Tema se je začela s tožbo zaradi dvigovanja marž. Če so našteti približno neodvisni, to drži marže na (za nas) znosnem nivoju.
So neodvisni ja, ene par se jih vsede skupaj z Maričo za mizo pa se dogovorijo kako neodvisni bodo. Nič posebnega.
Me zanima kdaj bo spet na tv predavala kako z 2% marže komaj preživijo in da se trudijo po vseh močeh.
Mogoče 2% dobička, ne marže?
www.zurnal24.si
Dobičkovnost Sparovih čistih prihodkov od prodaje je bila tako 1,8-odstotna, rekordna Jagerjeva pa 6,6-odsotna. Za primerjavo, Coca cola ima približno 25-odstotno, P&G (Ariel, Always, Pampers, Gillete, Pantene, Head&Shoulders, Oral B, Old Spice …) pa 16,5-odstotno. Coca cola na manj kot pet evrov prodaje ustvari en evro dobička.
Takšni vojni dobičkarji so naši trgovci
Mnogi so trgovce zaradi podražitev živil obsojali, da so vojni dobičkarji. Podatki govorijo drugače, rast prihodkov je bila večinoma nižja od inflacije, rast dobičkov pa še bistveno nižja.
Dobičkovnost Sparovih čistih prihodkov od prodaje je bila tako 1,8-odstotna, rekordna Jagerjeva pa 6,6-odsotna. Za primerjavo, Coca cola ima približno 25-odstotno, P&G (Ariel, Always, Pampers, Gillete, Pantene, Head&Shoulders, Oral B, Old Spice …) pa 16,5-odstotno. Coca cola na manj kot pet evrov prodaje ustvari en evro dobička.
Takrat so razlagali o maržah. Glede na to, da že pri 1 kosu prašiča zaslužijo na kg več kot zasluži rejec, ki ga ima nekaj mesecev v hlevu, bi si upal trditi, da je zadaj kar precej kreativnega računovodstva.
Ta Coca Cola je pa tudi ena taka firma... Ravno zadnjič gledal nek par let star dokumentarec, kako samo v eni tovarni v minuti napolnijo 4000 plastenk... in kje potem konča vsa ta plastika, glede na to, da se recikliranja izjemno otepajo? Važen je dobiček, da se izplača vodstvo.
Ta Coca Cola je pa tudi ena taka firma... Ravno zadnjič gledal nek par let star dokumentarec, kako samo v eni tovarni v minuti napolnijo 4000 plastenk... in kje potem konča vsa ta plastika, glede na to, da se recikliranja izjemno otepajo? Važen je dobiček, da se izplača vodstvo.
Zakaj že?
Cenejši bodo od "najboljšega soseda". Ne bo pa cena kot v Nemčiji.
Je pa velika razlika v Power gel in Clasic gel.
Sredi poletja sem v novih Plodinah na Murterju kupil 62 blazinic Ariela za isto ceno kot pri nas dobiš 20 komadov.
Velika razlika med Clasic Power gel in In Power gel ClassicJe pa velika razlika v Power gel in Clasic gel.
Sredi poletja sem v novih Plodinah na Murterju kupil 62 blazinic Ariela za isto ceno kot pri nas dobiš 20 komadov.
Zmeraj lahko najdeš cenejše in dražje izdelke. Prejšnji teden sem v Avstriji šel v Billo in je tako, da so bili nekateri izdelki, ki se prodajajo pri nas cenejši, nekateri pa dražji. Nekateri so bili kar konkretno dražji. Sploh hrana. Stvari za kopalnico pa so bile praviloma cenejše.
Prejemki pri nas pa koliko nižji od Avstrijcev?
Zadnjič mi je bilo zanimivo, ko mi en znanec, ki dosti posluje z Nemčijo razlaga, kako je iskal en stroj za minimalno obdelavo, Lemken Rubin 12 in zadeva stane pri nas 38k eur, zato ga je naročil v Nemčiji za 8k eur manj. Povsem isti stroj. Pa ga nemec ni prodal brez marže.
Zadnjič mi je bilo zanimivo, ko mi en znanec, ki dosti posluje z Nemčijo razlaga, kako je iskal en stroj za minimalno obdelavo, Lemken Rubin 12 in zadeva stane pri nas 38k eur, zato ga je naročil v Nemčiji za 8k eur manj. Povsem isti stroj. Pa ga nemec ni prodal brez marže.
Ja tako kot je Hofer pripeljal avstrijske - malo morgen
tuš je itak adijo, tak da slabš ne more bit..pa ne zaradi cen, ampak sistem , osebja, logike, plačveanj položnic, in podobnega ološa.. noter ne stopim, razen če se mi moti od lakote in da sem tam pred vhodom. Po nekem bizarnem slučaju.
Najbrž bo tole stran vržen čas, ker je bilo tole že večkrat povedano; dobro da sem v državni službi
Omejitev 170 kg dušika iz živinskih gnojil (gnoj, gnojnica, gnojevka, ter bioplinska gnojnica, digestat in/ali kompost če vsebujejo dušik iz gnoja, gnojnice ali gnojevke) je za vso EU enako ker izhaja iz nitratne direktive. Omejitev velja za območja, ki so občutljiva za nitrate. Za razliko od ostalih držav, je v SLO celo ozemlje države določeno kot nitratno občutljivo. Dobro ali slabo, tako pač je. Strokovno gledano ni kakšnih hudih razlogov, da je cela država nitratno občutljiva. Razni rečni prodovi, peščena tla na visokih podtalnicah, območjo okoli vodotokov in vodovarstvena območja pa je najbrž prav da so. Ampak to je moje mnenje, zakonodaja pravi drugače. Zakonodajo se da spremeniti. Je jeba, ker je po nitratni direktivi treba najprej prepričati Komisijo (če bi že doma dosegli dogovor), ampak je način. O uspešnosti takega početja ne bi.
250 kg (se mi zdi, ne grem preverjat) dušika na ha lahko daš skupaj z mineralnimi gnojili (170 za živinska ostaja, razliko daš iz mineralnih). Gotovo pa lahko daš tudi več, vendar potrebuješ gnojilni načrt narejen na podlagi analize tal. Se pravi ni kakšne hude omejitve, da ne bi dosegal enakih pridelkov na podlagi uravnoteženega gnojenja kot recimo na Irskem. Ali Nizozemsekm. Ali v Avstriji. Ali pa misliš, da se tudi tam kmetje otepajo analiz tal in gnojilnih načrtov ko hudič križa tako kot pri nas?
Tole sem najmanj jaz že vsaj enkrat razlagal tule. Tvoj kmetijski svetovalec tele informacije strese opolnoči, če ga snameš z ljubice. Informacije so na razpolago v smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje. Pa še kje. Samo pogledat je treba in/ali vprašat. Samo če to narediš, potem veš. In če veš, malo težje jambrata s Hanzijem.
Še vedno pa ti ostane tista, da se država nima kaj vtikati v tvoje posle; ima da da denar, ki ti pripada (itak ga da manj kot je vredno tvoje delo in žrtvovanje za prehransko varnost slovenskega naroda ....), nima pa kaj postavljati pogoje kaj šele gledati ali jih izpolnjuješ. Sem zajel vse ali sem kaj važnega izpustil?