"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž
- Ustvarjalec teme ynos
- Začetni datum
PMI je sicer Purchase Managers Index
(Index nabavnih managerjev)
Sem samo dvigoval prst, ker nisem razpoložen za pretovarjanje gnoja. Ampak, ko imaš konkretno vprašanje, bo (kolikor toliko) konkreten odgovor.
Ko praviš "ste se izpogajali"; ne vem kako si ta pogajanja predstavljaš, ampak Slovenija ima teže v teh "pogajanjih" ene toliko kot tvoj tamali pri odločitvah kam boš ti dal svoj denar. Saj se razumeva, a ne da? To povedano; eno ali dve neumnosti pa smo preprečili, pri preprečitvi še ene par pa smo sodelovali z drugimi državami. Ko pa gre za bistvene usmeritve EU politike (in "praha" je ena takih) pa ni kakega razumevanja na strani Bruslja. Sploh ker se države, vključno s Slovenijo, na deklarativni ravni strinjajo o potrebi o varovanju narave, sonaravnem kmetijstvu, zmanjšanju onesnaževanja iz naslova kmetijstva in podobno. Imaš kakšen dober argument, da tem ciljem oporekaš? Če ja, jih bom vesel in jih bom dal naprej kolegom. To, da je pri nas veliko gozda ne prime (smo poskušali, ne gre), da imamo malo ornih površin na glavo prebivalca ne zanima nikogar (drugi rabijo trg za svoje pridelke), da se uporablja sodobne FFS, ki manj onesnažujejo , poleg tega imamo manj registrirsanih kot ostali tudi ne zanima nikogar, in še in še ...
Seznam rastlin za praho. Ja, to je naš dolg. Temu smo se poskušali ogniti, pa kmetje usluge niste dojeli in ste jo hoteli izkoristit. Se pravi v osnovi je bilo mišljeno, da se na praho lahko poseje karkoli, le požeti in uporabiti tega ne bi smel (kdo vraga pa to lahko vidi?). Ampak ob pritistkih, da se na podobna vprašanja odgovori javno in pisno, je bilo ljubezni konec. Če pač želite črno na belem, potem gremo po črki zahteve, ki pravi da se rastline z "zelene prahe" ne sme uporabiti za prehrano ljudi in živali. Seznam, ko bo enkrat dogovorjen, bo to zahtevo odseval. Se pravi na njem bodo rastline, ki se jih praktično ne bo dalo uporabljati drugače kot za podor (težka, ker večino se pogojno lahko uporabi vsaj za krmo živali). Imam pa vprašanje; kako vraga enemu normalnemu kmetu ni jasno, kakšne so te rastline? Zakaj mora biti vsak najmanjši korak predpisan? Seznam bi moral biti znan do konca meseca (zakaj ne prej? ker se moramo ukvarjati s stavkovnimi zahtevami, ki imajo pač prednost, potem pa se tekoče zadeve rešuje takrat ko te postanejo stavkovne zahteve
). Tudi če seznam po kakšnem spletu okoliščin še ne bi bil znan v teh dveh tednih; praha je obvezna od 1.1 do 31.7. . Praha je lahko zasejana ("zelena") ali pa ne in se vzdržuje da se ne zapleveli - mulči ("črna" praha). Ali pa kombinacija. To pomeni, da se v tem obdobju lahko izmenjujeta - vsaj tako je bilo mišljeno v originalu. In ne, po preteku obvezne prahe teh posevkovkov še vedno ne moreš uporabiti za drugo kot podor.Ja, površine pod praho bodo zate samo strošek. Kvečjemu ta čas in površino lahko uporabiš za zeleno gnojenje. Mogoče še za čebeljo pašo (to po neki zanimivi logiki ne šteje za proizvodnjo hrane za ljudi ali živali). Je zdaj bolj jasno zakaj toliko traja, da se sestavi ta seznam?
Da smo si na jasnem; to kar bo v septembru znano, bo priporočilo/nasvet. Uradno bo seznam veljal s spremembo uredbe (veljavna ne prej kot decembra letos), označen bo v šifrantu rastlin za drugo leto.
Ko sva že pri stvari; pazi na obvezno pokritost VSEH njivskih površin. To dosežeš s posevkom, rastlinskimi ostanki, strniščem, zastirko. S spremembo uredbe se bo uvedlo izjeme, ki so ene par zelenjadnic in krompir.
Pa še malenkost glede jambranja (da ne odgovarjam na prejšnej poste); v svojem času tu sem se naposlušal ravno tega. In to s strani ljudi, ki nimajo kakšne hude osnove za to. Sploh v zadnjem času. Žalostno (ali pa tudi ne) dejstvo je, da se bo treba navaditi na omejitve. Kmetje upravljate s prostorom , ki ga delite z ostalimi ljudmi, naravo in okoljem. Jeba je, da je ravno ta prostor tudi vaša tovarna s katero se preživljate.
Še ena splošna. Obseg proizvodnje ima svoje meje do katerih lahko strošek pridelave na proizvod lahko pada. Za vsak proizvod in metodo pridelave je ta meja drugačna. Hočem reči; tudi če bi imeli neomejeno površin s katerimi delamo, se strošek prozvodnje nekje ustavi. Pod predpostavko, da se proizvodnje lotevamo na racionalen način. Kje je racionalnost pri naših velikih otrocih ko gre za mehanizacijo pa ne bi....
Pozabil napisat; načeloma bi se praha morala izvajati že z letom 2023, pa je Komisija lani dala odpustek na obvezo za izvajanje prahe za leto 2023. Kar pomeni, da se na praho lahko da karkoli, razen koruze in soje (pogoj Komisije, ni bilo pogajanj). Izjema za letos velja tudi za kolobar. Pobude (tudi naše) so, da se izjema podaljša še za drugo leto, razlogov je več kot dovolj in tudi očitni so. Danes še ni jasno ali se bot tudi zgodilo in zaenkrat delujemo kot da izjeme ne bo.
visek_izobrazbe
Guru
prašek zgoraj je namenjen uporabi tudi na programih 95C, spodnji pa je do 60. Bi pa jaz na tvojem mestu pogledal za Winnisom, imajo sicer zgolj tekoče detergente so pa nekje ranga frosch
Nega perila - Skyguno
skyguno.com
uporabljam njihov tekoči detregnt, mehčalec, ter komplet za pomivalca..super zadevšna
Pa res, nisem opazil. Ne perem nikoli nad 60, tiste stvari žena s svojimi praški pere. Brisače itd mogoče se v Nemčiji bolj Eko pa so dali raje 95 ven iz škatle.
visek_izobrazbe
Guru
pa rabiš nujno prašek ali gel? če pride gel v poštev jih imaš malo morje od winnisa do chanteclair. Skor zihr jih dobiš tud pri nas (dm, kake privat drogerije)
tablete za pralni stroj 75 kosov nek super duper... primerjava ISTEGA izdelka.
špar - 40€, pa zdaj je super akcija 40% off torej 24€, zmaga čista
ali pa ne
amazon - redna cena 19€
tu smo.
špar - 40€, pa zdaj je super akcija 40% off torej 24€, zmaga čista
ali pa ne
amazon - redna cena 19€
tu smo.
Sem samo dvigoval prst, ker nisem razpoložen za pretovarjanje gnoja. Ampak, ko imaš konkretno vprašanje, bo (kolikor toliko) konkreten odgovor.
Ko praviš "ste se izpogajali"; ne vem kako si ta pogajanja predstavljaš, ampak Slovenija ima teže v teh "pogajanjih" ene toliko kot tvoj tamali pri odločitvah kam boš ti dal svoj denar. Saj se razumeva, a ne da? To povedano; eno ali dve neumnosti pa smo preprečili, pri preprečitvi še ene par pa smo sodelovali z drugimi državami. Ko pa gre za bistvene usmeritve EU politike (in "praha" je ena takih) pa ni kakega razumevanja na strani Bruslja. Sploh ker se države, vključno s Slovenijo, na deklarativni ravni strinjajo o potrebi o varovanju narave, sonaravnem kmetijstvu, zmanjšanju onesnaževanja iz naslova kmetijstva in podobno. Imaš kakšen dober argument, da tem ciljem oporekaš? Če ja, jih bom vesel in jih bom dal naprej kolegom. To, da je pri nas veliko gozda ne prime (smo poskušali, ne gre), da imamo malo ornih površin na glavo prebivalca ne zanima nikogar (drugi rabijo trg za svoje pridelke), da se uporablja sodobne FFS, ki manj onesnažujejo , poleg tega imamo manj registrirsanih kot ostali tudi ne zanima nikogar, in še in še ...
Seznam rastlin za praho. Ja, to je naš dolg. Temu smo se poskušali ogniti, pa kmetje usluge niste dojeli in ste jo hoteli izkoristit. Se pravi v osnovi je bilo mišljeno, da se na praho lahko poseje karkoli, le požeti in uporabiti tega ne bi smel (kdo vraga pa to lahko vidi?). Ampak ob pritistkih, da se na podobna vprašanja odgovori javno in pisno, je bilo ljubezni konec. Če pač želite črno na belem, potem gremo po črki zahteve, ki pravi da se rastline z "zelene prahe" ne sme uporabiti za prehrano ljudi in živali. Seznam, ko bo enkrat dogovorjen, bo to zahtevo odseval. Se pravi na njem bodo rastline, ki se jih praktično ne bo dalo uporabljati drugače kot za podor (težka, ker večino se pogojno lahko uporabi vsaj za krmo živali). Imam pa vprašanje; kako vraga enemu normalnemu kmetu ni jasno, kakšne so te rastline? Zakaj mora biti vsak najmanjši korak predpisan? Seznam bi moral biti znan do konca meseca (zakaj ne prej? ker se moramo ukvarjati s stavkovnimi zahtevami, ki imajo pač prednost, potem pa se tekoče zadeve rešuje takrat ko te postanejo stavkovne zahteve
Ja, površine pod praho bodo zate samo strošek. Kvečjemu ta čas in površino lahko uporabiš za zeleno gnojenje. Mogoče še za čebeljo pašo (to po neki zanimivi logiki ne šteje za proizvodnjo hrane za ljudi ali živali). Je zdaj bolj jasno zakaj toliko traja, da se sestavi ta seznam?
Da smo si na jasnem; to kar bo v septembru znano, bo priporočilo/nasvet. Uradno bo seznam veljal s spremembo uredbe (veljavna ne prej kot decembra letos), označen bo v šifrantu rastlin za drugo leto.
Ko sva že pri stvari; pazi na obvezno pokritost VSEH njivskih površin. To dosežeš s posevkom, rastlinskimi ostanki, strniščem, zastirko. S spremembo uredbe se bo uvedlo izjeme, ki so ene par zelenjadnic in krompir.
Pa še malenkost glede jambranja (da ne odgovarjam na prejšnej poste); v svojem času tu sem se naposlušal ravno tega. In to s strani ljudi, ki nimajo kakšne hude osnove za to. Sploh v zadnjem času. Žalostno (ali pa tudi ne) dejstvo je, da se bo treba navaditi na omejitve. Kmetje upravljate s prostorom , ki ga delite z ostalimi ljudmi, naravo in okoljem. Jeba je, da je ravno ta prostor tudi vaša tovarna s katero se preživljate.
Še ena splošna. Obseg proizvodnje ima svoje meje do katerih lahko strošek pridelave na proizvod lahko pada. Za vsak proizvod in metodo pridelave je ta meja drugačna. Hočem reči; tudi če bi imeli neomejeno površin s katerimi delamo, se strošek prozvodnje nekje ustavi. Pod predpostavko, da se proizvodnje lotevamo na racionalen način. Kje je racionalnost pri naših velikih otrocih ko gre za mehanizacijo pa ne bi....
Lepo opisano.
Najbrž si opisal tudi bistvo problema te EU politike, dejstvo, da drugi rabijo trg za svoje pridelke. Torej našo Slovensko pridelavo se bo omejevalo (procentualno bomo bolj na udaru, ker že tako imamo manj registriranih sredstev in večje omejitve pri N) kot nekatere druge države z boljšimi pogoji. Obenem pa se bo police trgovin polnilo z najcenejšimi izdelki iz držav, kjer so pogoji pridelave boljši (boljša zemlja (Ukrajina), več FFS sredstev, več dovoljenega vnosa N (Nizozemska,...)). Onesnaževanje zaradi dodatnega transporta je tukaj najbrž zanemarjeno, čeprav ga bo ogromno.
Sicer glede na ta dokument nit EU ne ve natančno kaj počne. Enkrat praha ja, potem praha ne, sedaj spet praha ja:
Saj v končni fazi sem zasnovo kolobarja tako ali tako zapisal z obvezno praho, je pa pač posledica tega, da sem iz kolobarja moral izločiti eno kulturo, drugo pa najbrž še bom, ker v osnovi najprej rabim krmo za živali. Vse ostalo je bilo pač namenjeno za trg (pšenica, buče, oljna ogrščica) in tukaj bom pač porezal, da dobim prostor za praho (ob letošnjih cenah pšenice bi morda bilo celo bolje, če bi bila tam celo leto praha, bi bilo manj minusa).
"Temu smo se poskušali ogniti, pa kmetje usluge niste dojeli in ste jo hoteli izkoristit"
Ne razumem kaj želiš s tem povedati? Če bi kosili in pospravili travo bi se to videlo na Sopotniku, torej prekršek.
"le požeti in uporabiti tega ne bi smel (kdo vraga pa to lahko vidi?)"
Sopotnik.
"kako vraga enemu normalnemu kmetu ni jasno, kakšne so te rastline?"
Če EU nekaj zahteva naj pač zahtevo predstavi kompletno. Naj strokovnjaki (ki pri tem zagotovo sodelujejo) zapišejo katere rastline priporočajo, ki bojo po možnosti zasejane jeseni in bojo na površini od 1.1 do 31.7 (a ni bil ta rok podaljšan tja nekam v september?) in obenem vmes ne bojo propadle toliko, da bi površine začel preraščati plevel. Ker tudi mene zanima, saj vseh rastlin ne poznam dovolj podrobno.
Trenutno sem na površine, kjer naj bi prihodnje leto bila obvezna praha posejal Inkarnatko ampak ta je zrela tam nekje aprila - maja in tudi nagnjena k plesnenju v jesenskem času. Če je ne bo v naslednjih mesecih od takrat premagal plevel bo OK, drugače bo kar nekaj dela z mulčenjem površin.
"Mogoče še za čebeljo pašo (to po neki zanimivi logiki ne šteje za proizvodnjo hrane za ljudi ali živali)."
Torej lahko recimo na praho spomladi posejem Facelijo in jo potem podorjem? Najbrž je sicer ne bom, ker je seme precejšen strošek, s čimer bi si potem še povečal strošek s površino, kar ni ravno smiselno, čeprav imamo tukaj kar nekaj čebelarjev.
"Ko sva že pri stvari; pazi na obvezno pokritost VSEH njivskih površin. To dosežeš s posevkom, rastlinskimi ostanki, strniščem, zastirko. S spremembo uredbe se bo uvedlo izjeme, ki so ene par zelenjadnic in krompir."
To poznam. Sicer po mojem mnenju strnišča čez zimo niso smiselna, ker če si kdaj videl neobdelano strnišče jeseni potem veš, da ga moraš že prej ali večkrat pokositi (stroški) ali pa tretirati z Glifosatom (stroški + dodaten strup v zemlji).
Vsekakor to, da upravljamo s prostorom drži ampak upravljamo ga po navodilih in željah odločevalcev. Dejansko smo bolj izvajalci upravljanja s površinami oz. kot bi nekateri rekli najcenejša komunala.
Zgolj kot oris situacije pri odločitvah odločevalcev in zahtevami nekaterih deležnikov:
Recimo če gledamo strogo na varovanje narave, se recimo trmasto vztrajanje nekaterih zavodov in organizacij pri preprečavanju čiščenja vodotokov zaradi ptic in vsega ostalega kar živi na in ob rekah in potokih kar precej maščuje. Vem, da ima zaradi tega ogromno ljudi neke dodatne službe (opazovanje, proučevanje, varstvo) ampak situacija na terenu zadnje čase ne gre ravno skupaj s situacijo v knjigi in idealiziranjem nekih očitno zgrešenih idej. Vsega za vsako ceno se pač ne da ohraniti, zmeraj je treba najti nek kompromis ali pa poiskati boljšo rešitev s katero bodo zadovoljni vsi in ne zgolj nekateri.
Strošek pridelave na proizvod vsekakor lahko pada a za to v osnovi rabiš velike površine, ki jih boš obdelal z velikimi stroji. To imajo v Sloveniji bolj ali manj samo kombinati na površinah SKZ na ravnicah. Zadeva je tam izjemno racionalizirana, celo tako, da vsako leto od "plačil" ostane za kako novo "veliko igračo". Ostali kmetje pa večinoma delamo takšne površine, da zadeve nikakor ne moreš bolj racionalizirati. Če bi se pa že rad šel komasacije pa je tukaj še Natura 2000 kjer so taki posegi prepovedani. Pošlji kombinate delat v hribe ali pa na parcele 30, 40 arov, ki jih bojo sami kupili (in ne dobili od SKZ v trajni najem), pa bo racionalizacija kar naenkrat izpuhtela. Pač vse je dvorezen meč in tudi tukaj se moramo odločiti ali podpiramo masovno poceni pridelavo ali ohranjanje narave na družinskih kmetijah.
Hvala za malce bolj "notranji" vpogled v situacijo.
Po vrsti (bolj ali manj)
Druge EU države imajo več "dovoljenega" N samo zato, ker nimajo cele države nitratno občutljive. Sicer pa kot povedano v predprejšnjem prispevku; načeloma tudi ti lahko gnojiš s kolikor hočeš N, le utemiljiti moraš to (analiza tal ----> gnojilni načrt).
Takole med nama - sopotnik ne vidi vsega. Itak pa je to samo orodje za komunikacjo agencija/kmet. To kar te mora skrbeti je AMS ali po domače sistem za spremljanje površin. Rad bi videl junaka, ki bo znal preko sistema ločiti odkos/mulčenje/podor in spravilo teh rastlin (ne dajem idej, samo izpostavljam dejstva). Vsekakor ne priporočam kršenje zahtev.
Seznam rastlin ne bo mogel vsebovati rastlin, ki bi trajale od jeseni do sredi poletja. Vsaj ne v smislu, da ne bi v tem času dozorele. To bo po vsej verjetnosti ne ravno dovoljeno. Ali pa tudi. En kup vprašanj se odpira, ko človek začne razmišljati o tem seznamu. Ne zavidam mojstru, ki je zadolžen za to...
Čebele recimo lahko pokriješ z mešanico z inkarnatko preko zime (zelo zgodnja paša za čebele), jo podorješ in poseješ facelijo, gorjušico, nokoto ... (če bodo te rastline v izboru seveda) in imaš čebele pokrite dvakrat. Če imaš kakšen panj seveda. Ali pa si na splošno dobra duša ....
Kakorkoli, praha bo v vsakem primeru strošek, treba se bo potruditi in iztisniti največ kar se da vsaj za podor.
Bil je poskus podajšanja roka za praho na september, pa politika ni bila za stvar (na zahtevo kmetov, če se ne motim - niso bili za stvar). S tem bi rešili vprašanje kaj narediti z rastlinami po preteku obvezne prisotnosti, deloma tudi ali se rastline lahko uporabi za hrano. In seveda ne bi bilo potrebe po seznamu....
Strnišče pomeni kurzno strnišče, oziroma na splošno neprorana površina. Samo povem. Uporaba FFS na prahi sicer ni dovoljena, na ostalih površinah pa je to legitimno sredstvo za kontrolo plevelov na nepreoranih površinah, ki sicer šetejejo za pokrito zemljišče. Itak se tik tak zapleveli in je s tem zemlja pokrita, če se uporabi herbicid pa je odmrla masa zastirka. Je pa logika te zahteve zanimiva ja.
Zaradi obilice dela v tem letnem času nekako ne najdem dosti časa za nekoliko daljše odgovore. Pa še ene tri do 4 tedne bo tako pestro.
Analize me še čakajo, kar nekaj jih moram narediti, ne vem pa kako je sedaj z gnojilnimi načrti, je sistem za direktno vnašanje le teh na agencijo že postavljen in dogovorjeno kako naj bi gnojilni načrt izgledal?
Ker na KGZS dobiš eno varianto vezano na 5 letni kolobar (nerodno, ker če pride do spremembe kolobarja bi moral spreminjati še GN itd.), neke privat firme ti naredijo neko čisto drugačno, kjer ni točno določeno vrstenje rastlin, kot je zapisano v programu aktivnosti in podobno? Doslej sem imel obe varianti, ne vem pa kako je sedaj s tem za naprej.
Sicer kupi papirja, ki jih večinoma po tem, ko so enkrat izdelani nihče več ne pogleda, gnojimo pa tako, kot mi razpredelnica izračuna (Površina x dovoljen vnos N glede na posevek, fosfor in kalij pa kolikor da gnojevka in dodatno glede na rezultate analiz zemlje gledano na posamezen posevek). Lani sem se posluževal tudi N-Lock in Utrishe, zaenkrat zadovoljen z rezultati, je pa res, da letos ni manjkalo vode za rast.
Zanimivo sicer, kako so določili tole nitratno občutljivost posameznih držav. V preteklosti so bile sicer tudi neke raziskave, po katerih "naj bi" veliko nitratov v vodo prispelo iz gnijočega listja v gozdovih. Ne vem pa ali so zadevo potem še kaj nadaljno raziskovali.
Saj opažam, da je sopotnik tudi delno slep, je pa vprašanje, ali bo zmeraj. Meni denimo sploh ni zaznal dveh košenj, niti jih niso zaznali z dodatnimi ročnimi pregledi. Upam samo, da mi ne bo treba vsake košnje na vsaki parceli po novem slikati, da bom vlagal dokazno gradivo preko Sopotnika.
Tale varianta Inkarnatka+Facelija spomladi izgleda dobro. Sicer bom videl kako se obnese samo inkarnatka, ker če bo zdržala do konca junija potem si ne bom ravno delal dodatnih stroškov s semenom in setvijo, ker nima smisla. Panjev nimam, jih pa imata dva moja sorodnika + še ostali čebelarji kar nekaj in tam okrog tudi delam neke parcele, tako da recimo temu uporabno s koristnim.
Nokota sicer niti ne vem kaj sploh je a kolikor sedaj gledam izgleda kar zanimivo.
Če prav razumem kar si napisal bi na prahi lahko z zadelavanjem inkarnatke v zemljo in setvijo facelije bilo možno (smiselno) uveljavljati podor?
Vprašanje katere rastline, ki so celo leto na parceli brez FFS in gnojenja bi se konec septembra sploh lahko še uporabilo za kakšno hrano. Še trava je takrat že praktično gnoj.
Zanimivo, da je kot strnišče potemtakem mišljena tudi njiva kjer si požel silažno koruzo. Meni takrat bolj izgleda kot gola njiva kot pa strnišče. Letos bojo sicer tako ali tako vse pokrite z nečem, ker je to na našem območju edino smiselno (opcija strnišča tretiranega s FFS mi ni ravno po volji).
Ravno včeraj sem dobil še pošto, da bi puščal na njivah zaplate za poljskega škrjančka ampak že vidim, kako mi potem tam na njivi raste plevel (na goli površini bo vsekakor zrasel naslednje leto), tako da tak ukrep je spet malce dvorezen meč, po drugi strani pa s tem ukrepom najbrž spraviš skupaj več, kot pa, če bi na tej površini dejansko rasla pšenica.
Analize me še čakajo, kar nekaj jih moram narediti, ne vem pa kako je sedaj z gnojilnimi načrti, je sistem za direktno vnašanje le teh na agencijo že postavljen in dogovorjeno kako naj bi gnojilni načrt izgledal?
Ker na KGZS dobiš eno varianto vezano na 5 letni kolobar (nerodno, ker če pride do spremembe kolobarja bi moral spreminjati še GN itd.), neke privat firme ti naredijo neko čisto drugačno, kjer ni točno določeno vrstenje rastlin, kot je zapisano v programu aktivnosti in podobno? Doslej sem imel obe varianti, ne vem pa kako je sedaj s tem za naprej.
Sicer kupi papirja, ki jih večinoma po tem, ko so enkrat izdelani nihče več ne pogleda, gnojimo pa tako, kot mi razpredelnica izračuna (Površina x dovoljen vnos N glede na posevek, fosfor in kalij pa kolikor da gnojevka in dodatno glede na rezultate analiz zemlje gledano na posamezen posevek). Lani sem se posluževal tudi N-Lock in Utrishe, zaenkrat zadovoljen z rezultati, je pa res, da letos ni manjkalo vode za rast.
Zanimivo sicer, kako so določili tole nitratno občutljivost posameznih držav. V preteklosti so bile sicer tudi neke raziskave, po katerih "naj bi" veliko nitratov v vodo prispelo iz gnijočega listja v gozdovih. Ne vem pa ali so zadevo potem še kaj nadaljno raziskovali.
Saj opažam, da je sopotnik tudi delno slep, je pa vprašanje, ali bo zmeraj. Meni denimo sploh ni zaznal dveh košenj, niti jih niso zaznali z dodatnimi ročnimi pregledi. Upam samo, da mi ne bo treba vsake košnje na vsaki parceli po novem slikati, da bom vlagal dokazno gradivo preko Sopotnika.
Tale varianta Inkarnatka+Facelija spomladi izgleda dobro. Sicer bom videl kako se obnese samo inkarnatka, ker če bo zdržala do konca junija potem si ne bom ravno delal dodatnih stroškov s semenom in setvijo, ker nima smisla. Panjev nimam, jih pa imata dva moja sorodnika + še ostali čebelarji kar nekaj in tam okrog tudi delam neke parcele, tako da recimo temu uporabno s koristnim.
Nokota sicer niti ne vem kaj sploh je a kolikor sedaj gledam izgleda kar zanimivo.
Če prav razumem kar si napisal bi na prahi lahko z zadelavanjem inkarnatke v zemljo in setvijo facelije bilo možno (smiselno) uveljavljati podor?
Vprašanje katere rastline, ki so celo leto na parceli brez FFS in gnojenja bi se konec septembra sploh lahko še uporabilo za kakšno hrano. Še trava je takrat že praktično gnoj.
Zanimivo, da je kot strnišče potemtakem mišljena tudi njiva kjer si požel silažno koruzo. Meni takrat bolj izgleda kot gola njiva kot pa strnišče. Letos bojo sicer tako ali tako vse pokrite z nečem, ker je to na našem območju edino smiselno (opcija strnišča tretiranega s FFS mi ni ravno po volji).
Ravno včeraj sem dobil še pošto, da bi puščal na njivah zaplate za poljskega škrjančka ampak že vidim, kako mi potem tam na njivi raste plevel (na goli površini bo vsekakor zrasel naslednje leto), tako da tak ukrep je spet malce dvorezen meč, po drugi strani pa s tem ukrepom najbrž spraviš skupaj več, kot pa, če bi na tej površini dejansko rasla pšenica.
ksz, še sem dam:
Avstrija je tudi planirala naredit svojo aplikacijo/spletno stran za primerjavo cen osnovnih živil. In seveda pri tem porabiti €€€€, seveda davkoplačevalskih.
En programer entuzijast jih je zafrknil in naredil svojo aplikacijo čez vikend.
mastodon.gamedev.place
Avstrija je tudi planirala naredit svojo aplikacijo/spletno stran za primerjavo cen osnovnih živil. In seveda pri tem porabiti €€€€, seveda davkoplačevalskih.
En programer entuzijast jih je zafrknil in naredil svojo aplikacijo čez vikend.
Mario Zechner (@badlogic@mastodon.gamedev.place)
Today was ... interesting. If you followed me for the past months over on the shitbird site, you might have seen a bunch of angry German words, lots of graphs, and the occassional news paper, radio, or TV snippet with yours truely. Let me explain. In Austria, inflation is way above the EU...
mastodon.gamedev.place
Heisse Preise
Nicht-kommerzielles Open-Source-Projekt um KonsumentInnen es zu ermöglichen, die günstigste Variante eines Produktes im Handel ausfindig zu machen.
heisse-preise.io
Kako hitro se pozabi da je pri nas en programer naredil enako. Pa so mu zagrozili z vsemi mogočimi tožbami in je produkt umaknil v nekaj dneh.
Spletna tržnica - primerjalnik cen (beta)
Primerjava cen izdelkov iz košarice osnovnih življenjskih potrebščin. Cene posodabljamo tedensko.
www.spletnatrznica.com
(s tožbami s grozili tudi od države izbranemu ponudniku, zato je posledično potem nastal povsem neuporaben primerjalnik)
Jaz sem ciljal bolj na ceno. 17 EUR za 300g kos sirloina oz. Dobrih 57 na Kg. 