"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž

Hanzi

Guru
27. jul 2007
47.661
6.705
113
pri taščici
Sem napisal da so za mene vrtickarji vsi ki pobirajo krompir na roke v kosare (vedra) in gajbe. In ti ga za manj kot evro ne morejo pridelat, ce samo malico racunajo.
Ko prid s s kombajnom na njivo je druga pesem.
Podobno pri sajenju.
Lahko ga sadis z motiko 5€/kg
Z sadilcem €/kg
Z avtomatskim sadilcem 0,5/kg
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.478
5.015
113
Evo, najdu; nemci imajo 10% i kusur kmetijskih zemljišč v uporabi v natura območjih. Več kot sem pričakoval, ni pa to odločilno ali bo EU lačna ali ne. Francozi recimo imajo okrog 7 % KZU v naturi.
Si veliko oziroma vse povedal o svojem poznavanju in če primerjamo kak tvoj post nazaj, kjer so to nepomembne površine. V resnici sem si res sam kriv, da se zmeraj spustim v debato z nekimi, ki ne vedo osnovnih velikostnih razredov problema, kaj šele, da bi res kaj vedeli.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Feniks

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.478
5.015
113
Zato pri nas doma prakticno ni vec krompirja.
S tehniko smo ostali v orejsnjem stoletju, s povrsinami tudi.
Vrtickarska pridelava krompirja pa stane 5€/kg. Kmet in trgovina pa ga prodajata po pol evra. Kaj naj zdaj? Probal bom recimo s cesnom itd.ki je po 10€.
V Sloveniji si ne bi želeli velikih monokulturnih površin, želeli pa bi cene, ki so na takih površinah možne in še zagotavljajo nekaj dobička. Načeloma neke velike monokulturne površine pri nas niso možne delno zaradi naravnih pogojev, predvsem pa zato, ker je bila več desetletij omejena velikost zasebne kmetije. In to se bo "odplačevalo" še desetletja.
Jaz imam sicer občutek, da pri hrani domačega izvora hočejo več zaslužiti še trgovske verige in da osnovni vhodni produkti sploh niso toliko dražji. Sploh, ko se računa, da logistika tudi nekaj stane.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
Si veliko oziroma vse povedal o svojem poznavanju in če primerjamo kak tvoj post nazaj, kjer so to nepomembne površine. V resnici sem si res sam kriv, da se zmeraj spustim v debato z nekimi, ki ne vedo osnovnih velikostnih razredov problema, kaj šele, da bi res kaj vedeli.

Tele cifre glede nature v EU, s fokusom na kmetijska zemljišča je težko dobit. Ne sicer dnevno, sem pa redno v stiku z naravovarstvom in teh cifer v 15 letih nisem videl na kupu. Videl sem jih včeraj, res pa so narejene pred dvemi leti (sem rekel, ne rabim jih za dnevno delo). Kolegi, ki se dnevno srečujejo s to tematiko so me čudno gledali ko sem jih vprašal. Ampak ti pa cifre poznaš, verjamem :eek:
Zdaj pa resno; ko govorimo o naturi predvsem v "starih" državah EU sem že povedal, da so tam površine res tiste, ki jih čuvajo že desetletja. Čuvanje v teh državah pomeni režim. Torej so praktično vzete ven iz normalnega kmetijstva. Torej k prehranski varnosti ne prispevajo. Bolj slikovito; če se na nekem območju varuje okarček, mravljiščar ali pa kosec pomeni da so to ekstenzivne travniške površine, ki se kosijo prvič enkrat konec julija. Če je prehranska varnost odvisna od teh površin, potem smo že lačni.
Spet drugače; na te površine zaostrovanje zahtev EU ne bo bistveno vplivalo, na kmetijstvo tam pa toliko manj, ker je že itak pod režimom.
Pa še malenkost cifer - 16 večinoma starih EU držav ima nature manj kot 10 % (po vrstnem redu navzdol Avstrija, Italija, Malta, Belgija, Francijia, Litva, Češka, Latvija, Danska, Estonija, Irska, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in Finska). Od teh ima Finska recimo okrog 1 %, VB par decimalk več, Švedska okrog 2 %, Nizozemska in Irska okrog 3 %, Estonija, Danska in Litva med 4 in pod 5%. Nemci in Luksemburg imata po 10 %, ostale države se pa potem zvrstijo do 25 % Hrvaška in 23% m, ostali so med 20 in 10%. Samo za ilustracijo kakšna "katastrofa" nas čaka, če se naravovarstvo na teh površinah zaostri. In čigav občutek je boljši, pa znanje in tako naprej.

Doza smeha pa ostaja, čeprav je rahlo utrujajoče prepričevati prepričane. In tega ne delam več, je pa včasih dobro razpucat stvari. Pod črto, ni problem natura, problem bodo strategije, ki se jih poskuša uzakoniti najprej na Nizozemskem, zdaj očitno v Nemčiji.
Pa da se razumemo; nimam se za poznavalca nature in njenega vpliva. Samo občutek me redko vara.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
V dveh minutah si prebral in pogledal ter spravil v kontekst cifre. Moj poklon, ne bom vam več ugovarjal vaše vseznanstvo:cool:
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
V Sloveniji si ne bi želeli velikih monokulturnih površin, želeli pa bi cene, ki so na takih površinah možne in še zagotavljajo nekaj dobička. Načeloma neke velike monokulturne površine pri nas niso možne delno zaradi naravnih pogojev, predvsem pa zato, ker je bila več desetletij omejena velikost zasebne kmetije. In to se bo "odplačevalo" še desetletja.
Jaz imam sicer občutek, da pri hrani domačega izvora hočejo več zaslužiti še trgovske verige in da osnovni vhodni produkti sploh niso toliko dražji. Sploh, ko se računa, da logistika tudi nekaj stane.

Monokultura....so pač območja kjer negre drugače in če primerno gnojiš stvar funkcionira.
Recimo zame to kar 99% ima za kolobarjenje ni nicemur podobno....kiruza žita koruza žita....

Je pa tema o inflaciji in s taksnim tempom se bo kmalu jedlo samo kar bo doma zrastlo ne pa da se nic ne splača.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.676
3.270
113
Dokler spet v kmetovih odplakah najdejo pesticidov prepovedanih že od 1989.
Te analize so tudi svojega denarja vredne. Analiza zemlje, ki so jo inšpektorji opravljali v našem vinogradu je pokazala, da imamo v zemlji za 1 A4 list različnih snovi, med drugim tudi od FFS, ki se je uporabljal v pesi. Kako lahko snov, ki se jo uporablja pri pridelavi pese zaide v vinograd ne ve pojasniti nihče, so pa sosedje hrvati leta nazaj med vrste vinograda sejali krmno peso. Kako je prišla ta snov v naš vinograd ni znano, niti zaradi tega ni bilo nobenih težav.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Pepe

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.676
3.270
113
Tele cifre glede nature v EU, s fokusom na kmetijska zemljišča je težko dobit. Ne sicer dnevno, sem pa redno v stiku z naravovarstvom in teh cifer v 15 letih nisem videl na kupu. Videl sem jih včeraj, res pa so narejene pred dvemi leti (sem rekel, ne rabim jih za dnevno delo). Kolegi, ki se dnevno srečujejo s to tematiko so me čudno gledali ko sem jih vprašal. Ampak ti pa cifre poznaš, verjamem :eek:
Zdaj pa resno; ko govorimo o naturi predvsem v "starih" državah EU sem že povedal, da so tam površine res tiste, ki jih čuvajo že desetletja. Čuvanje v teh državah pomeni režim. Torej so praktično vzete ven iz normalnega kmetijstva. Torej k prehranski varnosti ne prispevajo. Bolj slikovito; če se na nekem območju varuje okarček, mravljiščar ali pa kosec pomeni da so to ekstenzivne travniške površine, ki se kosijo prvič enkrat konec julija. Če je prehranska varnost odvisna od teh površin, potem smo že lačni.
Spet drugače; na te površine zaostrovanje zahtev EU ne bo bistveno vplivalo, na kmetijstvo tam pa toliko manj, ker je že itak pod režimom.
Pa še malenkost cifer - 16 večinoma starih EU držav ima nature manj kot 10 % (po vrstnem redu navzdol Avstrija, Italija, Malta, Belgija, Francijia, Litva, Češka, Latvija, Danska, Estonija, Irska, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in Finska). Od teh ima Finska recimo okrog 1 %, VB par decimalk več, Švedska okrog 2 %, Nizozemska in Irska okrog 3 %, Estonija, Danska in Litva med 4 in pod 5%. Nemci in Luksemburg imata po 10 %, ostale države se pa potem zvrstijo do 25 % Hrvaška in 23% m, ostali so med 20 in 10%. Samo za ilustracijo kakšna "katastrofa" nas čaka, če se naravovarstvo na teh površinah zaostri. In čigav občutek je boljši, pa znanje in tako naprej.

Doza smeha pa ostaja, čeprav je rahlo utrujajoče prepričevati prepričane. In tega ne delam več, je pa včasih dobro razpucat stvari. Pod črto, ni problem natura, problem bodo strategije, ki se jih poskuša uzakoniti najprej na Nizozemskem, zdaj očitno v Nemčiji.
Pa da se razumemo; nimam se za poznavalca nature in njenega vpliva. Samo občutek me redko vara.
Dobro spisano. V lepo govno so nas spravil s tem prostim risanjem Nature 2000. Pri nas recimo je Natura 2000 reka Drava in potem še približno 400 do 800 metrski pas njiv do železnice, kjer se intenzivno prideluje hrana. Cel ta pas in dodatno še 1km do magistralke in malo čez pa je še vodovarstveno območje, so pa ravno tako vse njive.

Povedano v praksi imam 41 gerkov in od tega mislim da samo štirje niso v enem od območij. Če pride do uveljavitve tega se lahko kar poslovimo od pridelave hrane.

So pa ti pasovi po moje zarisani tako na široko zato, ker pač EU daje sredstva za raznorazne projekte ki jih koristi en kup organizacij in več kot je teh območij, več denarja se obrne.
 
Nazadnje urejeno:
  • Všeč mi je
Reactions: Pepe

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
Dobro spisano. V lepo govno so nas spravil s tem prostim risanjem Nature 2000. Pri nas recimo je Natura 2000 reka Drava in potem še približno 400 do 800 metrski pas njiv do železnice, kjer se intenzivno prideluje hrana. Cel ta pas in dodatno še 1km do magistralke in malo čez pa je še vodovarstveno območje, socpa ravno tako vse njive.

Povedano v praksi imam 41 gerkov in od tega mislim da samo štirje niso v enem od območij. Če pride do uveljavitve tega se lahko kar poslovimo od pridelave hrane.

So pa ti pasovi po moje zarisani tako na široko zato, ker pač EU daje sredstva za raznorazne projekte ki jih koristi en kup organizacij in več kot je teh območij, več denarja se obrne.

Sem šel gledat naravovarstveni atlas, na hitro. Kolikor vidim se ob Dravi varuje pretežno ptiče (vodne, močvirske, ptice mokrotnih travnikov), ti pa potrebujejo habitate, ki niso ravno njiva. Pod črto; zaenkrat kar je njiva ostane njiva. Travniki pa bodo morali ostati travniki. To je zaenkrat najhuje kar te lahko doleti. Do nadaljnjega.
Izgleda ja, da so fantje in dekleta toliko let nazaj to bogato zarisavali, pod prste jim ni gledal ihče, ugovarjal tudi. Zdaj pa se zadeve ne da popraviti, evropska uredba tega ne predvideva (ker je narejena za resne ljudi in resno delo). Območje se kahko zmanjša ali briše samo, če vrsta doseže ugodno stanje. Kar se bo pa zgodilo nikoli.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.676
3.270
113
Sem šel gledat naravovarstveni atlas, na hitro. Kolikor vidim se ob Dravi varuje pretežno ptiče (vodne, močvirske, ptice mokrotnih travnikov), ti pa potrebujejo habitate, ki niso ravno njiva. Pod črto; zaenkrat kar je njiva ostane njiva. Travniki pa bodo morali ostati travniki. To je zaenkrat najhuje kar te lahko doleti. Do nadaljnjega.
Izgleda ja, da so fantje in dekleta toliko let nazaj to bogato zarisavali, pod prste jim ni gledal ihče, ugovarjal tudi. Zdaj pa se zadeve ne da popraviti, evropska uredba tega ne predvideva (ker je narejena za resne ljudi in resno delo). Območje se kahko zmanjša ali briše samo, če vrsta doseže ugodno stanje. Kar se bo pa zgodilo nikoli.
Na tem istem območju je na več kot 1000 ha (morda si vzamem čas in dejansko izmerim celo območje) vsega skupaj tam kakih 20, morda 30 majhnih trajnih travnikov (vse ostalo je bilo preorano pred uveljavitvijo tega). Živine je zmeraj manj in če imaš travnik rabiš tudi neko žival, ki bo to travo pojedla. Habitatov metuljev kolikor poznam tukaj ne uveljavlja nihče, niti nihče ne kosi šele julija, ker takrat kosiš samo še odpad. Lahko se pa greš komunalca in mulčiš. Pri nas sicer imamo tudi nekega hrčka, ki pa ga že leta nihče ni videl.

Niso toliko problem tu travniki (razen v primeru komasacije) kot je problem prepoved FFS in gnojenja. Potem nam ostane samo trava, ki pa je ne bi imel kdo pojesti.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Feniks

Dale

Fizikalc
21. jul 2007
829
42
28
Me ne bi presenetilo... ampak resno, ga lahko odpreš?

So v Sparu res blokirali inflacijo? Cene govorijo drugače.
Avtor: Nina Vogrin
Foto: Ana Kovač
Z oglasnih panojev po Sloveniji nas že nekaj časa gledajo obljube o "blokirani inflaciji" v trgovinah Spar. Zakaj potem cene izdelkov pri njih še naprej rastejo?

Tako kot cene energentov tudi cene prehrambnih izdelkov v zadnjih mesecih vztrajno rastejo. Tudi sami pri izdelkih, ki jih redno kupujemo, opažamo, da cene mnogih izdelkov počasi, po nekaj centov, lezejo navzgor.
Na to pa smo postali še posebej pozorni pred nekaj dnevi, ko so v trgovinah Spar (ponovno) podražili nekaj izdelkov, med njimi tudi jogurt njihove trgovinske znamke. Ta se je med 18. in 22. avgustom podražil z 0,37 na 0,41 evra (račune hranimo v uredništvu), kar se morda zdi banalno, a gre za več kot desetodstotno podražitev.

Kaj pomeni "blokirati inflacijo"?
To je bilo toliko bolj nenavadno zato, ker se je v avgustu začela Sparova oglasna kampanja Blokiramo inflacijo. Blokirati po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni "onemogočiti, preprečiti, ustaviti", a se to, sodeč po rasti cen, ni zgodilo.
Foto: Ana Kovač

Spar: Podražitvam se ni mogoče izogniti
"Podražitvam prehranskih izdelkov se v trenutnih okoliščinah ni mogoče povsem izogniti, saj izhajajo iz zunanjih razlogov; večinoma iz dviga cen v celotni dobavni verigi – cen vhodnih surovin, energentov in transporta," so nam na poizvedovanje odgovorili v Sparu.

Kampanja Blokiramo inflacijo po njihovih pojasnilih ne pomeni preprečevanja rasti cen vseh izdelkov, ampak ukrepe, da bi bilo podražitev čim manj. "Z njimi smo dosegli, da je inflacija v Sparu za skoraj polovico nižja, kot je inflacija za živila v Sloveniji," so sporočili.

Ali so obljube o blokiranju inflacije v kampanji, ki jo je za Spar zasnovala agencija Futura DDB, zavajajoče? Veliki oglasni panoji, denimo, vsebujejo kričeč slogan "Blokiramo inflacijo", v veliko drobnejšem tisku pa potrošnikom predlagajo, naj si o tem, kaj "blokiranje inflacije" dejansko pomeni, preberejo na njihovem spletnem mestu.
Foto: Ana Kovač

Kaj pravi slovenski oglaševalski kodeks?
Slovenski oglaševalski kodeks v svojem 3. členu, ki govori o poštenosti, navaja, da "oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo". V istem členu piše tudi, da je treba "jasno navesti vse ključne dejavnike v oglasu, ki bi lahko vplivali na odločitev potrošnikov".
V 4. členu oglaševalskega kodeksa, ki govori o resničnosti, piše, da mora oglaševanje biti zavezano resnici. "Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo," piše v kodeksu, v 5. členu, ki govori o dokazljivosti, pa tudi, da "oglaševanje ne sme interpretirati statističnih podatkov na način, ki vzbuja napačen vtis, da je trditev splošno veljavna."
Ali so trditve v Sparovi kampanji zavajajoče, smo vprašali tudi Slovensko oglaševalsko zbornico. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
 
  • Všeč mi je
Reactions: trance0 in ales85