"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.102
4.072
113
Je potrebno včasih tudi razumet prehransko verigo in kje so največje izgube oz. stroški. Recimo pšenica vs kruh. Cena surove pšenice je (strošek kmeta + dobiček kmeta) je še najmanjši strošek v celi proizvodnji kruha. Prvi večji strošek je skladiščenje pšenice, ker to se požanje 1x letno in mora jo bit dovolj/na voljo celo leto. Tega ne dela kmet ker se mu ne splača saj je hranjenje pšenice povezano z borznim tveganjem. Kmetu je najbolj enostavno pšenico peljat nekomu in ta mu da denar. Potem hranjenje in manipulacijo ter prodajo pšenice delajo namenski "posredniki" z velikimi silosi, ki imajo potem pogodbeno vezavo prodaje te pšenice (ponavadi že v obliki moke) do pekov. Silosi stanejo, vzdrževanej stane, pobijanje podgan ni zastonj, morebitne bolezni (gniloba, plesen) morajo bit vkalkulirane v ceno, morebitna tečajna in drugačna nihanja na trgu morajo bit vkalkulirana v ceno, mletje pšenice stane (recimo trenutno več kot je cena pšenice), prevoz te pšenice/moke stane in na koncu ko pride do peka tudi on ima strošek z dražjimi energenti ki je dejansko večji kot je cena moke ki jo kupi.

Torej če se cena energentov poveča za 10% se cena kruha poveča za več kot 10%, ker se na vsaki stopnji predelave vsaj toliko dvignejo cene. Več je stopenj vmes, večja je cena. Tudi doma če pečeš kruh te danes pride vsaj 3x dražje kot pred 5mi leti, pa se cena moke ni povišala 3x niti ni inflacija 300%.

Glede domače pridelave. Jst imam domač paradižnik, solato, krompir, korenje, zelje pa še kaj večino časa. Samo klinc ker je vse skupaj še vedno dražje kot v trgovini, edina prednost je to da je "domače". Če bi gojil še pšenico sem prepričan da bi težko hleb kruha spekel pod 3 eur.
 

MrDaco

Guru
11. sep 2007
11.735
5.898
113
V tem primeru po kmet zaračunal isto ceno kot trgovc. V bistvu bi bil neumen če ne bi.
Zavedat se je trba da kmet večinoma prideluje surovino, za končni izdelek poskrbi prehrambena industrija in trgovina. Redke izjeme so, ampak kmet ne more bito hkrati mlinar in pek, sirar, klavec ter mesar. Še prašiči se po vaseh na črno koljejo.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.102
4.072
113
zakaj bi bila 3x dražje? za kg kruha je 1kg moke šel gor za koliko? 20%? Voda kvas in elektrika pa tudi ni toliko skočila....

Kvas (svež, kocka) je sedaj blizu 0.5EUR že, 5 let nazaj je bil pa v stotinih (<0.1EUR). Najbrž se je še najbolj podražal v ceni kruha, samo vseeno ne predstavlja neke bistvene vrednosti.

Račun za elektriko 5 let nazaj je bil za 410kWh cca. 55EUR, zadnji račun za elektriko je za 370kwh cca. 90EUR. Torej elektrika je šla 100% gor.

Cena navadne moke je šla 100% gor. Včasih si BP dobil recimo mlinotestovo moko pod 0.5 EUR danes so cene na 1EUR in rastejo.

Cena neke normalne pečice je bila pod 200EUR, danes rekdokaj dobiš pod 500EUR. Ampak ok to ne moremo upoštevat, vseeno pa se mora računat v take stroške tudi amortizacijo pečice.

Pa konekoncev komunala (voda), moj čas, cena bencina, amoprtizacija avta da grem po špežo, vse je šlo gor. Pri ceni kruha ki ga spečeš so vse to malenkosti, ampak če si s.p. pek je pa to samo direkten pritisk na strošek.
 

nacek

Guru
13. okt 2012
2.936
572
113
Pa naprimer tole

https://www.facebook.com/groups/224...AzqM-uxwQZwNASaOhqLLnuJ9KGDueYXo&__tn__=<,P-R

Peleti v Sloveniji

Ciril Plut · Ssodenrtop gucl6501864caf5f38ff15358ah85lamh87111a2c9gu19632 ·

Pozdravljeni. Informacija iz prve roke. Smo proizvajalec peletov. Od lani se nam je surovina podražila toliko, da je sedaj material dražji kot smo lani prodajali tono peletov. Elektrika gre od 1.9. Še dodatno za 25% gor. Lani 80€ letos september letos 690€. Oktober 970€ za Mw. To pomeni samo surovina in elektrika 480€. Brez plač in ostalih stroškov. Vedno smo bili najnižji po ceni za zelo dobro kvaliteto, ker nismo nikakršni dobičkarji. Ustavljamo proizvodnjo ker tako več ne gre. Vse smo delali samo za Slo trg. Pa brez zamere in skodoželjnih objav. Lahko si pogledate stare bilance. Letos je potop. Lp

 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.102
4.072
113
Včeraj videl prispevek, da dilerji z žitom kujejo rekordne dobičke.
Tu je pomemben dejavnik tudi masa prodaje. Danes se za ta čas prodaja nenormalno veliko žita. Ker vsi delajo zaloge. Torej kdo v verigi povpraševanje/ponudba je kriv da so cene visoke? Oz. prenesimo te dobičke na recimo drugo leto poleti pred žetvijo, če bodo dilerji prodali vse žito do zime potem bodo imeli samo še izgubo s vzdrževanjem praznih silosov (s visoko ceno energije zna bit to zelo visok strošek) in bodo na letni ravni na istem ne?

Skratka cena je visoka zaradi špekulacij da bo energija oz. cena žita še višja.
 

tomi

Guru
1. sep 2007
18.575
9.810
113
40
MB
Je potrebno včasih tudi razumet prehransko verigo in kje so največje izgube oz. stroški. Recimo pšenica vs kruh. Cena surove pšenice je (strošek kmeta + dobiček kmeta) je še najmanjši strošek v celi proizvodnji kruha. Prvi večji strošek je skladiščenje pšenice, ker to se požanje 1x letno in mora jo bit dovolj/na voljo celo leto. Tega ne dela kmet ker se mu ne splača saj je hranjenje pšenice povezano z borznim tveganjem. Kmetu je najbolj enostavno pšenico peljat nekomu in ta mu da denar. Potem hranjenje in manipulacijo ter prodajo pšenice delajo namenski "posredniki" z velikimi silosi, ki imajo potem pogodbeno vezavo prodaje te pšenice (ponavadi že v obliki moke) do pekov. Silosi stanejo, vzdrževanej stane, pobijanje podgan ni zastonj, morebitne bolezni (gniloba, plesen) morajo bit vkalkulirane v ceno, morebitna tečajna in drugačna nihanja na trgu morajo bit vkalkulirana v ceno, mletje pšenice stane (recimo trenutno več kot je cena pšenice), prevoz te pšenice/moke stane in na koncu ko pride do peka tudi on ima strošek z dražjimi energenti ki je dejansko večji kot je cena moke ki jo kupi.

Torej če se cena energentov poveča za 10% se cena kruha poveča za več kot 10%, ker se na vsaki stopnji predelave vsaj toliko dvignejo cene. Več je stopenj vmes, večja je cena. Tudi doma če pečeš kruh te danes pride vsaj 3x dražje kot pred 5mi leti, pa se cena moke ni povišala 3x niti ni inflacija 300%.

Glede domače pridelave. Jst imam domač paradižnik, solato, krompir, korenje, zelje pa še kaj večino časa. Samo klinc ker je vse skupaj še vedno dražje kot v trgovini, edina prednost je to da je "domače". Če bi gojil še pšenico sem prepričan da bi težko hleb kruha spekel pod 3 eur.
msenjur preberi so ta post 3x.
 
  • Všeč mi je
Reactions: sandra

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
ma res si zoprna s samooskrbo.

kako naj mescani kaj pridelajo?? a naj na streho zastavi vrticek?

in se enkrat, ni to tema o samooskrbi, ampak o izkoriscanju situacije.

in se enkrat, ce kmet dobi toliko vec, ko grejo cene gor, se takoj posipljem s pepelom.

Vrtickov.je polno sam k nobeden noče delat. Lahko tudi na bakonu. Če ne drugo.da sprobaš kako je to pridelat lasten krompit paradižnik...

Kmet dobi isto ob večjoh stroskih,vsaj zaenkrat in kar je meni poznano.

In z izsiljevanjem. Kot so že pisali se gre v eko smeri in to pomeni še manj hrane pridelane v eu in s tem se večje odvisnosti od drugih.

In ja dokler se prodaja bodo dvigoval cene. Ali kako si to predstvljate. Lep primer je netfilx in z odpovedimi naročnin.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.102
4.072
113
Vrtickov.je polno sam k nobeden noče delat. Lahko tudi na bakonu. Če ne drugo.da sprobaš kako je to pridelat lasten krompit paradižnik...

Kmet dobi isto ob večjoh stroskih,vsaj zaenkrat in kar je meni poznano.

In z izsiljevanjem. Kot so že pisali se gre v eko smeri in to pomeni še manj hrane pridelane v eu in s tem se večje odvisnosti od drugih.

In ja dokler se prodaja bodo dvigoval cene. Ali kako si to predstvljate. Lep primer je netfilx in z odpovedimi naročnin.

Cena kg semenskega krompirja na drobno je bila letos že precej preko 1kg+ na kilo, poraba odvisna od sorte ampak je tam okoli 2t/ha, hektarski donos krompirja z bazičnim gnojenjem (NPK) brez analize tal je okoli 10-15t. Gnojenje cca. 200kg NPK na ha (2x načeloma).

Torej od oka od ene posejane kile krompirja nekmet-ameter-poljedelec dobi ven 5-7kg krompirja. Recimo letos je bila suša in vzemimo 5kg kot osnovo, 1 EUR stroška na teh 5kg je seme, 1eur stroška je gnojenje, smo na razmerju 1:3 brez štetja vloženega dela. Imaš strune, hrošča, plesen, nimaš izpita iz fitofarmacije deli pridelek z 2 ali 3. Pride še kakšna toča da poklesti liste v rastni dobi gre takoj 50% dol. Če temu dodamo še lasten čas, najem njive/vrta pa še kakšno orodje si v izgubi, tudi če se krompir 3x podraža. Torej trenutno tisti krompir kupljen v merkatorju za 1 eur na kg (une vrečke specialnega po 2.5kg) te pride sumarno ceneje kot lastna pridelava, če pa imaš malo placa za "ozimnico", pa kupiš sedaj par žakljev ko se pobira si že precej v plusu glede na lastno pridelavo (tudi če ti ga do spomladi 20% zgnije).
 

kajn

Guru
5. okt 2007
2.777
1.611
113
Iskajoč brata
Povejte vi meni, kako je možno, da imajo 800% dražjo elektriko. Jim verjamem, imajo vsi. Samo kako je možno. Groza.
ta je meni najbolj divja. v našem podjetju je 300% končno je približno konec korone, posel normalno lavfa, večino dohodkov popapa elektrika.

Smo na europskem trgu elektrike in imamo enake cene.... Stroški za elektrarne niso šli tako gor.... Kaj se jim mora smejat, kakšni bodo dobički, nagrade....
Najbolj žalostno bo pa to, da ko bo večja investicija, bo pa šel davkoplačevalski denar za izgradnjo....

EDIT: Kot da bi bil Iran v EU in bi imeli isto ceno nafte to ostala evropa... Koliko je cen
 
Nazadnje urejeno:

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Cena kg semenskega krompirja na drobno je bila letos že precej preko 1kg+ na kilo, poraba odvisna od sorte ampak je tam okoli 2t/ha, hektarski donos krompirja z bazičnim gnojenjem (NPK) brez analize tal je okoli 10-15t. Gnojenje cca. 200kg NPK na ha (2x načeloma).

Torej od oka od ene posejane kile krompirja nekmet-ameter-poljedelec dobi ven 5-7kg krompirja. Recimo letos je bila suša in vzemimo 5kg kot osnovo, 1 EUR stroška na teh 5kg je seme, 1eur stroška je gnojenje, smo na razmerju 1:3 brez štetja vloženega dela. Imaš strune, hrošča, plesen, nimaš izpita iz fitofarmacije deli pridelek z 2 ali 3. Pride še kakšna toča da poklesti liste v rastni dobi gre takoj 50% dol. Če temu dodamo še lasten čas, najem njive/vrta pa še kakšno orodje si v izgubi, tudi če se krompir 3x podraža. Torej trenutno tisti krompir kupljen v merkatorju za 1 eur na kg (une vrečke specialnega po 2.5kg) te pride sumarno ceneje kot lastna pridelava, če pa imaš malo placa za "ozimnico", pa kupiš sedaj par žakljev ko se pobira si že precej v plusu glede na lastno pridelavo (tudi če ti ga do spomladi 20% zgnije).
Semenski letos 50c kg extra drago.
Gnojila hlevski gnoj in kan.
Insekticid minimalno.
Pridelek soliden glede na leto. Mogoče pomaga ker je zgodnja sorta.

Je pa res da je dela.
 
  • Všeč mi je
Reactions: alkoholik

nacek

Guru
13. okt 2012
2.936
572
113
ta je meni najbolj divja. v našem podjetju je 300% končno je približno konec korone, posel normalno lavfa, večino dohodkov popapa elektrika.

Smo na europskem trgu elektrike in imamo enake cene.... Stroški za elektrarne niso šli tako gor.... Kaj se jim mora smejat, kakšni bodo dobički, nagrade....
Najbolj žalostno bo pa to, da ko bo večja investicija, bo pa šel davkoplačevalski denar za izgradnjo....
 

sandra

Guru
10. dec 2007
5.780
2.243
113
Ker se isce vedno cenejše dobavitelje ki sedaj gagajo in dokler se proda....to vam hicm dopovedat ....bojkot
 
  • Všeč mi je
Reactions: msenjur

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.478
5.015
113
Kje ti jemlješ take bisere modrosti? Prav poiskat moram tvoje prispevke, da mi polepšajo dan.

Ampak resno; veliki proizvajalci hrane v Eu imajo N2000 v rangu par procentov kmetijske zemlje. Pozna se to toliko kot mišji kakec. Pri nas pa je zgodba drugačna, to pa drži. Pri nas je N2000 v rangu 23 % kmetijske zemlje (vse skupaj gre proti 40 % ko damo zraven še gozd in ostalo). Ampak na policah se to pozna malo ali nič, ker se pač cenejšo hrano uvozi. Najebe seveda pa kmet, ki ima zemljo na območjih N2000.
Pa Eu že uspeva. Ustavi jih lahko samo večji konflikt (vojna?). Ljudi ne slišijo več.
EU politika že od priključitve Krima naprej računa, da pravzaprav ruski plin v energetskih potrebah EU predstavlja zanemarljiv % vse potrebne energije (MMC 2016: Mit o odvisnosti Evrope od ruskega plina). Rusi pipce zaenkrat (še) niso čisto zaprli, ker bi jo tudi težko zaradi fizikalnih in tehničnih zakonitosti pri črpanju plina, nekako pa že vlada panika, da je tudi teh par % hudičevo pomembnih. Tudi nekaj % kmetijske predelave v natura 2000 bo pomembnih, če jih ne bo. Takih strašnih viškov v pridelavi hrane v EU in po svetu ni. Sistem, ki se je bolj ali manj sam po zakonitostih trga brez nekih velikih strateških načrtov vzpostavljal stoletja, s slabimi političnimi ukrepi zelo hitro uničiš.