Greta
- Ustvarjalec teme ozze
- Začetni datum
Ah ja, pa še to dejstvo sem pozabil omeniti, ko si že omenil, da je bila praha tudi doslej. Ja, je bila, ampak si lahko posejal beljakovinske rastline, kar je meni šlo lepo čez s krmnim grahom, obenem pa sem izpolnil še površine z ekološkim pomenom. Sedaj se je vse to vrglo v koš in se uvedlo povsem nerazumno zahtevo neproduktivne površine. Kot, da bi namensko želeli uničiti kmete. Veš kako mora biti vesel vsak, ki plača 20k ali 25k EUR za 1 ha zemlje, da mu potem gor raste trava, ki je ne sme pokositi... In medtem, ko se ves ostali svet trudi pridelati čim več, smo v EU neki posebneži in se trudimo pridelati čim manj, da bomo lahko uvažali iz držav kjer nimajo 5% takih zahtev, kot jih imamo mi.
Zadnjič sem celo slišal, da so nekomu prepovedali obdelovati njivo, dokler se selijo žabe.
Zadnjič sem celo slišal, da so nekomu prepovedali obdelovati njivo, dokler se selijo žabe.
Itak je to začetek. Ko bo EU 20 % hrane uvažala bomo takrat staci zemljo prodali - tujcem verjetno. Nslednja generacija ? kaj bo počela? Proračun ne bo tega vzdrževal v nedogled. Nenazadnje za prejete podpore tudi davke višajo. Tako da sploh ne vemo koliko je in bo kateri ukrep dejansko vreden. Pa inflacija bo požrla. 30-40+% je že kolker so šle cene inputov gor v zadnjih 2 letih. Koliko bo še?
Od kje ti ideja, da zmrzali ni več oz. da ne opravi svojega? Si s primorske, kalifornije? Včasih je treba za optimalno setev, presanje zemljo skoraj povsem posušiti in zdrobiti "v moko". Spomladi gre to super iz premrznjene brazde, Marskikateri MID ima take potrebe več kot 20%.
Ne raste v SLO le žito, koruza in "TDM". Kakšno rastlinsko vrsto je treba vsaditi/vsejati na končno razdaljo, kakšno stvar je treba kasneje iz zemlje pobrati...
V marsikateri vasi od nekaj kmetij vsaka dela drugače. In vsak ima prav in je pozitiven in noben bistveno ne odstopa od tistega kar je za proizvodnjo ki jo imajo optimalno - bilo optimalno do 2023. Neka uravnilovka prek cele države zagotovo ne bo pozitivna. Nenazadnje imamo ogromne temperaturne in padavinske razlike.
In ja marsikdo razmišlja, da pusti SKP 22-27.
Marsikdo ker na konkretna vprašanja ni odgovorov s strani tistih, ki so SKP spisali oz. so dobro leto kasneje odgovorni za izvajanje.
Na ravni naše kmetije bi ta nova neposredna plačila trenutno pokrila plačila prispevkov in dodatnega zavarovanja za 1 leto za dve osebi. Trenutno si plačujemo trije. Ta računica se bo z dvigom minimalne plače podrla. In potem človek res prične razmišljati o tem, če ni morda res bolje iti za trak, oddelati 8 ur, popoldne pa si prost, vmes pa si na zemlji brez neposrednih plačil (za katero moraš po zakonu državi še zmeraj sporočiti kaj si pridelal) pridelati toliko, da preživiš družino. Ostali pa naj se pač znajdejo kakor se bojo. Zrediš kakega prašiča pa je to to.
Država pa naj pac ima ta denar za svoje birokrate, da si bojo lahko privoščili uvoženo hrano. Jaz lačen ne bom, ob takih zakonih pa mi tudi že postaja vseeno ali bo država prehransko samozadostna ali ne, vsi pa vemo kako zgleda, ko ni.
Še ena cvetka... Po novem imamo varovalne pasove ob vodotokih, ki morajo biti zatravljeni ali zaraščeni, obvezno.
Težava: Evidence so nepopolne in marsikdo ima varovalni pas vrisan tam, kjer nikoli ni tekla voda, sredi njive in še podobne anomalije. Rešitev ministrstva pa je očitno, da si mora vsak vse te anomalije urediti sam, predvidoma z zavodom za varstvo narave (kjer so že pregovorno trdi). Ja krasno ane... Nekaj zahtevati, napake (ki so jih vrisali birokrati) pa naj ureja vsak sam.
Država pa naj pac ima ta denar za svoje birokrate, da si bojo lahko privoščili uvoženo hrano. Jaz lačen ne bom, ob takih zakonih pa mi tudi že postaja vseeno ali bo država prehransko samozadostna ali ne, vsi pa vemo kako zgleda, ko ni.
Še ena cvetka... Po novem imamo varovalne pasove ob vodotokih, ki morajo biti zatravljeni ali zaraščeni, obvezno.
Težava: Evidence so nepopolne in marsikdo ima varovalni pas vrisan tam, kjer nikoli ni tekla voda, sredi njive in še podobne anomalije. Rešitev ministrstva pa je očitno, da si mora vsak vse te anomalije urediti sam, predvidoma z zavodom za varstvo narave (kjer so že pregovorno trdi). Ja krasno ane... Nekaj zahtevati, napake (ki so jih vrisali birokrati) pa naj ureja vsak sam.
Varovalne pasove ob vodotokih ne ureja zavod za varstvo narave, ampak DRSV. Tukaj moraš imeti srečo, sploh na ljubljanskem območju, da zadeve normalno potekajo. Zavod za varstvo narave deluje po mojih izkušnjah zelo vredu.
Referent na drsv preveri, če je kje na zemljišču narisan vodotok. In če ga v naravi ni, preprosto napišeš, da vodotoka v naravi ni in da je npr. tam travnik.
Drugače velja, da se zato, da se karkoli upravlja, gradi na območju vodotokov, oziroma na njihovih varovalnih pasovih, je potrebno pridobiti njihovo soglasje.... to je je verjetno novo za kmetije.
Varovalne pasove ima tudi cestna infrastruktura, železnica, itd...
Kaj bodo počele naslednje generacije? Če svojih otrok ne bomo naučili spoštovati zemljo in odgovornost do države, bodo verjetno najemniki na vseh področjih. Realno je politika že pred leti začela spodbujati samo velike kmetije, tiste manjše, katere so obdelale tudi zemljo, ki ni ravno za na hitro s strojem obdelati, so se v mojem koncu večinoma zrasle z gozdom.
In potem pridemo do velikega problema, in sicer kako boš spoštoval državo, če država spoštuje elito in barabe na drugačen način kot delovnega človeka?
Tole vse skupaj je že zaskrbljujoče. Nevarne ideje trosijo in čudno si razlagajo zakone, pravice in dolžnosti.
Hmmm, mogoče bi bilo dobro odpret ločeo temo z debato o SKP.
Kakorkoli, jaz sem tudi zaseden za popizdit. Čas za sendvič je pa prekratek za vse.
Res je, ministrstvo včasih deluje ... ne ravno diht. Stvar je v tem, da je trba najti rešitev med omejitvami iz Bruslja (in domačimi, recimo narava in okolje) in željami vas kmetov, pametovanjem stroke (za katerega se prevečkrat izkaže, da si samo rihtajo posel) in trenutne politike. Ni hec in gre ogromno časa (in živcev).
Če že iščeš informacije o novih kop-ih; uradnih ni z razlogom. Uredba je še v postopku medresornega usklajevanja in se spreminja v letu (glej prej zapisano). Sprejeta bi moral biti najkasneje 23.3. Pozno. Je pa treba vedeti, da je tale trenutni prehod med perspektivami/reformami SKP najbolj zajeban od vseh do sedaj in se lahko primerja smo z vzpostavtvijo SKP.
Sicer ne vem kaj dejansko misliš z datumi gnojilnih načrtov (ni moje ožje področje dela), ampak kolikor razumem je večja težava v veljavnosti analize tal. Ker se vmes pripravlja tudi poenotenje (standardizacija) laboratorijev za analize in kdaj je potem potrebna nova analiza, če imaš veljavno .... Plus je tukaj še jeba od prehoda v novo perspektivo.
Praha je s proizvodnega stališča res brezveze. Ali pa tudi ne, ker počivanje zemlje vsekakor dobrodejno deluje na tla in s tem potem na proizvodno sposobnost. Odvisno koliko si hud z mineralnimi gnojili in FFS. Vsekakor pa ima pravilno izvedena praha (mešanice za zelno gnojenje, podoravanje ali pa recimo medonosne rastline) hud vpliv na biodiverziteto.
Ravnina je hudo relativen pojem ko gre za izpiranje zemlje ob nalivih. Ne glede na to; veter razura tudi na čisto ravni površini, če je površina suha in prašna.
Prosim, razloži mi kako bo energije šlo ogromno več. Zimsko brazdo moraš najmanj poravnat, kar pomeni par prehodov (sicer z lahkim priključkom) je vsekakor potrebnih. Edina razlika je, da se zna pri pomladanskem oranju zgoditi neugoden splet okoliščin in moraš iti v premokro zemljo. To je pa jeba ja. Ampak da se od 15. februarja do krompirja (mesec in pol), kaj šele do koruze, ne najde dan z ugodnimi raznerami me boš pa težko prepričal. Edina resna težava so jarine, ker je okno za obdelavo res majhno.
To da je zelena komponenta bila 30 % neposrednih plačil je smeh. Vedno je bil, pa vem da ministrstvo tako razlaga. Ker se supna vsota za neposredna (ZK je del teh plačil) ni povečala za 30 %. Skupna vsota je ostala enaka oziroma še nekaj manjša kot pred 2014. Kar pomeni, da je bilo osnovno plačilo 70 % neposrednih, če si hotel dobiti ostalih 30 % pa si moral nekaj dodatnega narediti za to. V novem obdobju bo to SOPO, se pa ne govori več o % neposrednih plačil.
V novem obdobju so šla plačila nekaterim (živinorejcem) dol zaradi prehoda na plačilo na ha in ne več na plačilno pravico kot do vključno 2022. Nekaterim pa gor, recimo imetnikom travnikov. Samo v informacijo; plačilne pravice so se uvedle tam enkrat 2007/2008, ne spomnim se najbolje (sicer so se enkrat vmes mislim da malo korigirale, ampak ne veliko). Vključevale so takratno proizvodnjo. To pomeni, da je takratni pridelovalec sladkorne pese dobival plačilo v rangu 400 eur /ha (ene najvišjih plačilnih pravic so bile to) še vsaj pet let po zaprtju tovarne. Ali pa nekdo, ki je takrat imel polno štalo bikov (in dodatek za njih), enkrat vmes (recimo 2010) zaprl štalo in od takrat samo še kosi, ima pa relativno bogato plačilno pravico, ki je v bistvu ne zasluži. Plačilo na ha obdelovalne zemlje je najbolj fer, razliko pa naj vsak zasluži s pametno proizvodnjo. Res pa ima tudi ta sistem luknjo, saj se zna zgoditi, da se plačuje samo vzdrževanje zemljišča, brez pametne proizvodnje. Kar je luknja ali pa tudi ne, zaradi večplastnosti SKP (ohranjanje narave, krajine, poseljenosti, ... blablabla). Pišem po spominu, da ne bo kdo tole jemal kot referenco.
Nisem čisto prepričan kam meriš z ozelenitvijo. Kot obveznost ozelenitev ni potrebna. Kar je potrbno je pokritost tal od 15.11. do 15.2 na 80 % ornih površin (in trajnih nasadov).To je obveza. Ostale "ozelenitve" - dosevki in prezimni dosevki so stvar ukrepov (intervencij po novem) in s tem prostovoljni, in dodatno plačini. Zakaj bi za ozelenitev potreboval poseben stroj? Imaš trosilec mineralnih gnojil? Evo rešitve.... Žitno strnišče pustit do naslednje setve, tudi če je to že jeseni itak ni najbolj pametno. Vržeš krmno ogrščico, ki ti čuva zemljo, zadrži hranila in na koncu služi kot zelen podor. Naredil si ogromno dobrega. Strnišče itak ne šteje za noben dodaten ukrep (razen za pokritost tal, ki pa je stvar pogojenosti), pri vseh teh pa ja, FFS niso dovoljeni. Ostane košnja, mulčenje ali občasno brananje.
Suša spomladi je klinc. Malo se da pomagat z valjanjem, ampak to je dodaten stošek. Zanemarljiv proti slabemu vzniku, ampak je pa priročen razlog za pritoževanje.
Lepo si povzel razmišljanje večine kmeto. V bistvu se strinjam. Jeba je le, da imamo pravila mimo katerih ne moremo. Ti bom prilimal podlago za praho/neproizvodne elemente, kjer je omenjena tudi možnost dosevkov za krmo - tretja alineja. Pozorno preberi in mi povej, če si to opcijo pripravljen zagovarjati pri zdravi pameti za večino kmetov (pa vem da se najde par kerlcem, ki bi jim celo zneslo). Premisli in mi javi prosim. Hvala
To spodaj je prekopirano iz Uredbe Parlamenta in Sveta EU/2021/2115, priloga III (če greš na eur leks in preneseš pdf je to na strani 146). Neobdelano zemljišče je praha po naše.
Aja, še malenkost; država lahko izbere eno dve ali vse tri opcije. Če bi v osnovi izbrali drugo alinejo (ki vključuje naš SOPO), bi obvezno morali zraven izbrati še eno od ostalih dveh. Samo da poznaš gabarite.
DKOP 8 — Minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne površine ali območja
— Minimalni delež vsaj 4 % ornega zemljišča na ravni kmetije, namenjen za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanim zemljiščem.
— Kadar se kmet zaveže, da bo v okviru razširjene sheme za podnebje in okolje v skladu s členom 31(6) vsaj 7 % ornega zemljišča namenil za neproizvodne površine ali elemente, vključno z neobdelanim zemljiščem, se delež, ki se pripiše izpolnjevanju tega standarda DKOP, omeji na 3 %.
— Minimalni delež vsaj 7 % ornega zemljišča na ravni kmetije, če to vključuje tudi vmesne posevke ali kmetijske rastline, ki vežejo dušik in se pridelujejo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, od tega je 3 % zemljišče, ki je neobdelano ali z neproizvodnimi elementi. Države članice bi morale za vmesne posevke
uporabiti ponder 0,3.
Ozelenitev ni ravno samo trosilec je treba zemljo prej še vsaj malo dvigniti in pri nas je trenutno edini stroj za to plug. Torej mi preostane samo ali kupim gruber in sejalnico ali pa orjem in sejem, oboje je povezano s kar precej stroški, v katere bo očitno treba zagrizti.
Me pa veseli, da se je našel vsaj nekdo toliko pameten, da je umaknil določbo o obveznem oranju ozelenitev, torej lahko sedaj posejem ljulko in inkarnatko, jo spomladi enkrat pokosim in gor s koruzo, ter upam na najboljše. Je strošek, je ozelenjeno amoak vsaj nekaj hrane za živino ostane.
Nekaj let nazaj smo dejansko celo delali tako, da smo jeseni posejali travo, jo naspomlad pokosili in potem posejali koruzo, vendar smo to nehali prakticirati, ker smo imeli potem zaradi pozne setve koruze hude težave s sušo.
Par minut nazaj mi je celo nekdo zaposlen na kombinatu dejal, da boš strnišče lahko predelal z gruberjem, ne boš pa ga smel preorati, zdaj če to drži ali ne pa ne vem.
Tole o plačilih za peso mi ne rabiš niti razlagati, mi smo jo vsa leta sejali, celo peš smo jo nosili iz njive, ko je bilo premokro, zadnje leto ali dve pa je nismo sejali, ker smo morali pripraviti hrano za krave. No so jo pa tisto odločujoče leto sejali vsi tisti, ki je prej nikoli niso, ker so bili očitno obveščeni o točno tem, kar ti omenjaš. Večina teh ljudi sicer že leta in leta ne obdeluje več zemlje, so pa z veseljem vlekli ta plačila vse doslej, država pa ni naredila popolnoma nič, da bi se to preprečilo. Še sedaj se nekateri oklepajo gerkov ravno zato. Nekateri so z 5 ha zemlje dobili polovico tega, kar sem jaz dobil za 27 ha, potem pa delaj z veseljem.
Jaz od biodiverzitete prahe ne morem živeti, živim od tega, da kolobarim z 7 kulturami in skušam od tega preživeti. Prazna zemlja za biodiverziteto pa je zame samo strošek. Naj se dovoli vsaj setev metuljnic, ki so ravno tako dobre za zemljo. Tole pišem iz njive, kjer ravno pripravljam za setev krmnega graha, zelo hvaležna rastlina.
Nekaj je s temi analizami da bi moral za kopop imeti analizo ob oddaji vloge, v zakonu pa je zapisano, da analize narejene pred 1.7.23 ne bojo veljavne. Meni pa na prevzetih gerkih manjkajo analize.
Me pa veseli, da se je našel vsaj nekdo toliko pameten, da je umaknil določbo o obveznem oranju ozelenitev, torej lahko sedaj posejem ljulko in inkarnatko, jo spomladi enkrat pokosim in gor s koruzo, ter upam na najboljše. Je strošek, je ozelenjeno amoak vsaj nekaj hrane za živino ostane.
Nekaj let nazaj smo dejansko celo delali tako, da smo jeseni posejali travo, jo naspomlad pokosili in potem posejali koruzo, vendar smo to nehali prakticirati, ker smo imeli potem zaradi pozne setve koruze hude težave s sušo.
Par minut nazaj mi je celo nekdo zaposlen na kombinatu dejal, da boš strnišče lahko predelal z gruberjem, ne boš pa ga smel preorati, zdaj če to drži ali ne pa ne vem.
Tole o plačilih za peso mi ne rabiš niti razlagati, mi smo jo vsa leta sejali, celo peš smo jo nosili iz njive, ko je bilo premokro, zadnje leto ali dve pa je nismo sejali, ker smo morali pripraviti hrano za krave. No so jo pa tisto odločujoče leto sejali vsi tisti, ki je prej nikoli niso, ker so bili očitno obveščeni o točno tem, kar ti omenjaš. Večina teh ljudi sicer že leta in leta ne obdeluje več zemlje, so pa z veseljem vlekli ta plačila vse doslej, država pa ni naredila popolnoma nič, da bi se to preprečilo. Še sedaj se nekateri oklepajo gerkov ravno zato. Nekateri so z 5 ha zemlje dobili polovico tega, kar sem jaz dobil za 27 ha, potem pa delaj z veseljem.
Jaz od biodiverzitete prahe ne morem živeti, živim od tega, da kolobarim z 7 kulturami in skušam od tega preživeti. Prazna zemlja za biodiverziteto pa je zame samo strošek. Naj se dovoli vsaj setev metuljnic, ki so ravno tako dobre za zemljo. Tole pišem iz njive, kjer ravno pripravljam za setev krmnega graha, zelo hvaležna rastlina.
Nekaj je s temi analizami da bi moral za kopop imeti analizo ob oddaji vloge, v zakonu pa je zapisano, da analize narejene pred 1.7.23 ne bojo veljavne. Meni pa na prevzetih gerkih manjkajo analize.
Moral bi bolj natančno prebrati, trenutno samo tako na hitro, tretja alineja, ki sicer še zmeraj zahteva nerazumne 3 procente neobdelanega. Verjetno bi tistih 7 procentov lahko dosegel z DTM in Krmnim grahom, DTM imam letos 4 h, graha bo 2.5 ha, za noheno ne rabim FFS, ornih zemljišč je "uradno" 28 ha.
Sem iz okolice Ljubljane. Že ohoho let zemlja v našem koncu ni premrznjena, kakšen cm in to je to. Če imaš pa peščeno zemljo ali pa zemljo s slabo strukturo pa verjamem, da je spomladi rahla. Ampak to ni dober znak, prej obratno.
Ja, so kraji z nižjimi temperaturami in tam so tla premrznjena. So kraji z drugačnimi temperaturami in padavinami. Me prosim usmeriš na uradne podatke, ki se jih bo dalo prevesti na nivo gerkov? Ne? Jaz tudi ne vem za njih. Obstajajo različni podatki, ampak nič kar bi lahko neposredno aplicirali na meje parcel. Ker če nismo na mejah parcel (gerkov) je takoj naslednje vprašnje zakaj moram pa jaz izpolnjevati obveznosti, moj sosed zraven pa ne. Ali pa on ima ugodnosti, jaz pa ne.
In smo pri ukrepih ki so približek in plus minus enaki za vse. So tudi sloji, ker nekaterih ukrepov ne moremo izvajati brez njih. In dobivamo vsako leto vprašanja kot sem opisal.
Z roki, omejitvami in obdobji je pač tako, da so to meje. Do tam gre, naprej ne. Kamorkoli postaviš endatum, vedno se njade nekdo, ki mu to ne ustreza. Tako pač je.
Meni enostavno ni razumljivo, kaj bi EU rada s temi neproduktivnimi površinami oz. mi to deluje nekako tako kot strel v koleno. Nam se prepove uporabljati vso razpoložljivo zemljo, da bi lahko pridelali čim več, obenem pa imamo take anomalije (ravno včeraj slišal), da pada cena bikom, ker so naši uvozniki uvozili kup poceni govedine iz BRAZILIJE... Ne vidim logike.
Tvojih financ pač ne morem komentirat, upam da se ti izide.
Glede vodotokov ti je povedal kemb. Z majhno nedoslednostjo. DRSV je odgovorna za kartiranje hidrografske mreže in določanja vodnih zemljišč ob njih. Varovalni pasovi so pa hec, ki paše zraven, ga pa ne dolča DRSV.
Varovalni pasovi. Zanimiv hec. Določeni so z zakonom o vodah in sicer 5 m ob vodotokih 2. reda (potoki) in 15 m ob vodah 1. reda (reke, jezara, obala morja in nekateri manjši vodotki, ki prečkajo mejo). Zakon jim pravi priobalna zemljišča, naš SKP jih povzema kot varovalne pasove v okviru navzkrižne skladnosti in od letos naprej v pogojenosti. Zakon določa prepoved gnojenja in FFS na teh priobalnih zemljiščih, že od tam nekje 2000 leta. Medklic; kaj se lahko prideluje brez gnojenja in FFS (sredstva v ekološki pridelavi spadajo med FFS, samo povem)?
Gremo na naš SKP. V okviru navzkrižne skladnosti je bila obveza vzpostavljanja varovalnega pasu, se pravi spoštovanje prepovedi in to je bilo to. Sloja ni bilo, saj hidrografska mreža ni bila kompletna.Varovalni pas se je določal na kraju samem z merjenjem od meje brega. Vodarji so nas stalno spraševali kako zagotavljamo prepoved gnojenja in FFS. Kako? Nikakor, saj agencija nima načina za ugotavljanje ostankov v leh. Ostale inšpekcije pa se tega vprašanja ne lotevajo sploh. Je pa na terenu hudo očitno, da se prepoved uporabe FFS in gnojenja ne spoštuje, zato ni treba biti poseben strokovnjak. To je jasno tudi vodarjem in dobili smo ultimat, da to rešimo. Kako? S prepovedjo oranja. Ima kdo od vas boljši predlog? Sama ušesa so me.
Vmes je DRSV finiširal hidrografsko mrežo, ki smo jo vsi veseli prevzeli in nanjo nalepili varovalne pasove. Potem se je pa izkazalo to kar razlagaš; vodotoki ki jih ni več (čez gredo travniki in celo njive), suhe struge ... Ministrica je ukazala umik tega sloja (še vedno je na razpolago kot informativni sloj). Dogovor je bil, da se ugotovljene neskladnosti javlja na DRSV. Torej tvoj primer jim javi in upajmo da bodo to upoštevali. Hec je v razlagi DRSV, da tudi suhe struge lahko vršijo funkcijo vodotokov. Kar pomeni ne bodo umaknili vseh nepravilnosti (nepravilnosti iz našega stališča). Drugi hec je, da so ljudje ravnali struge in prestavljali vodotoke ali pa jih celo zasipali brez soglasja. Kar je v nasprotju z zakonom. Kar pomeni samoprijavo, če tak primer naseš na DRSV.
In zdaj smo tam kjer smo. Obveza vzpostavitve varovalnih pasov ostaja, podlaga je v prejšnjem mojem postu omenjena priloga IIi v standardu DKOP 4, in zahteva vodarjev tudi, kar pomeni ostaja prepoved oranja. Lahko pa se v tem pasu goji trave in mešanice, ki se jih lahko uporabi za krmo živali. Ker roko na srce, krompirja pa pšenice ravno ne moreš pridelovati brez FFS.
Torej pod črto; ni ti treba javljati napak. Kontrola ti bo na terenu določila vodotok in varovalni pas ob njem kot so to delali do sedaj. Sloja ne upoštevamo in uradno ne velja.
Podobne teme
