Greta

Uporabnik Vadim je napisal:

Iz facebook skupine:

Poglej priponko 64280

Klikni za razširitev

Uporabnik Vadim je napisal:

Iz facebook skupine:

Poglej priponko 64284

Poglej priponko 64285

Poglej priponko 64280

Poglej priponko 64281

Poglej priponko 64282

Poglej priponko 64283

Klikni za razširitev

Uporabnik Hanzi je napisal:

Starsi sem preprican da ne filajo denarnice na tekočem traku, ampak so v neki topli pisarni kjer za dober denar preko druzbenih medijev spremljajo kaj pocne njihov otrok z vrstniki..

Klikni za razširitev

Uporabnik Daniel je napisal:

Res je. In ob trenutnih obrestnih merah mi na kraj pameti ne pade, da bi karkoli več kot je res nujno investiral, ker vprašanje, če bo za mano tole sploh še kdo prevzel. Če pa morda birokrati kdaj pridejo k pameti, za kar je izjemno malo verjetnosti in nehajo vsakih par let sprejemati nove in nove omejitve ter obveznosti, ki mi samo povečujejo stroške in jemljejo čas, potem pa so še neke možnosti odprte.

Trenutno je precej aktualna tista, ki zapoveduje, da je že za osnovni prejem neposrednih plačil potrebno zagotoviti 80% pokritost njiv čez zimo. Stari ljudje so zmeraj govorili, da mora gola zemlja premrzniti, da koruza dobro raste, sedaj so pa neki novi časi.
Drugi biser v novih pogojih so pa neproduktivne površine, ki zapovedujejo, da moraš imeti 4% površin neproduktivnih, torej recimo lahko imaš travo, ki pa je ne smeš kositi, obenem pa ne smeš pustiti, da zraste plevel. Pri meni to nanese čez hektar. Bedarija na bedarijo, se vidi, da nam te zakone pišejo okoljevarstveniki in ne strokovnjaki za kmetijstvo.

Klikni za razširitev

Uporabnik roCkY je napisal:

V bistvu so najverjetneje v ozadju strokovnjaki za mednarodno trgovino. Vse se dela na tem, da EU pod krinko "okoljevarstva" nebi sama pridelala zadosti hrane. Uvoz bo pa najcenejša roba pridelana na najcenejši možen način... Nekaj podobnega se plete kot na področju energetike.

80% pokrovnost je en velik mimosun po mnenju velike večine kmetov. Največji problem pa je, da še nihče ne zna v detalje povedati kako naj bi zadeva zgledala. Kaj je OK in kaj ni. Osnovne zadeve so preveč splošno napisane. Vsekakor tako kot se večinsko trenutno razume predstavlja bistveno večjo porabe energije, večje sušenje zemlje spomladi (slabši vzniki) idealno množenje nekaterih škodljivcev (koruzna vešča recimo je dobila free) kot v ustaljeni praksi. Sploh v delih države kjer je prek zime več padavin. Nekaj na poprek ni bilo še nikoli dobro.

Klikni za razširitev

Uporabnik Daniel je napisal:

To je popolnoma nezaposljiv kader, razen, če v JU dodamo še kakih 10k delovnih mest do naslednjega enakega protesta, kjer se bo zgodba ponovila.

Klikni za razširitev

Uporabnik Feniks je napisal:

(manjka en kup smeškov, tule mi manjka en ki viha rokave...)

Sem kar malo pričakoval, da bo nekdo odprl tole v drugem delu tvojega posta.

Pejmo po vrsti
- To kar opisuješ se po novem kliče pogojenost; je prenos zahtev iz uredbe parlamenta in sveta, ki uvaja strateški načrt (večini se ne sanja kaj to je, ti pa boš najbrž vedel; mimogrede, ne mi rečt da si bral uredbo o pogojenosti? najbrž samo članke v zeleni olini ali pa KG, a ne da)
- Pomeni, da pri nas doma ni prav veliko prostora za manever. Ne gre za zakon, gre za uredbo.
- Varovanje narave je eden od hudih ciljev Komisije. In pogoj za potrditev strateškega načrta, kar poeni odobritev denarja, ki ga bo dobil konec leta ali v začetku naslednjega. Če se zdaj razburjaš, čakaj kaj bodo prinesla naslednja leta (recimo obnovo naravnih virov)
- Stari ljudje so pametni, pa ne vedno. Tale o premrzovanju zemlje je že ena taka, sploh v zadnjih časih. Mila zima (koliko zemlje premrzne, centi ali dva?), relativno suhe pomladi, sploh zadnjih par let april, kar pomeni da se ti zgornja plast spremeni v prah, ki ga prvi malo bolj pošten naliv odnese, kar ne odnese voda pa naredi veter, preden poseješ koruzo. Za krompir ali pa na res težkih tleh je zimska brazda mogoče res dobra, za ostale površine pa so bolj problem taki refleksi kmetov, kot ga kažeš ti. In za vse razen za resne pridelovlace krompirja je 20 % golih njiv čisto dovolj
- Praha je nadaljevanje zelene komponente. Kar pomeni, da si jo moral izpolnjevati že do sedaj. Izbiraš lahko da poseješ recmo zeleno gnojenje ali pa pustiš da so tla gola. To da posebej piše, da se ne sme zapleveliti je bolj problem na strani kmetov kot na zakonodaji, kar se vidi iz tvoje reakcije. Verjemi, agronimu tapisat take pogoje se upira. Saj je menda jasno, da je treba držat plevel nazaj. Ali pa tudi ne.
- Nabor rastlin za praho ni naštet. Zato lahko seješ tudi travo. Ki pa je ne smeš krmiti. Seješ lahko tudi krompir (karikiram). Ki ga ne smeš uporabiti za hrano ljudi ali živali. Ni slovenska pogruntavščina, to predpisuje Komisija (preko sveta in parlamenta).

Za konec; kot si ugotovl so to pogoji (pa še en kup zraven) če hočeš dobiti subvencije. Ne samo neposredna, tudi omejene dejavnike, kop, ekološko in še par manjših plačil. Ne zahteveš plačil, pa se ti ni treba iti teh neumnosti. Enostavno.

Klikni za razširitev

Uporabnik Feniks je napisal:

V ozadju je to, da EU kot taka pridela preveč hrane. Pravzaprav je v ozadju precej več, ampak je to že področje zarot (zanimivo, nisem bil pod vtisom, da ti verjamš zarotam).

Lahko da imam težave z branjem in razumevanjem, ampak kaj vraga ni jasno v stavku, da je treba imeti 80 % kmetijske zemlje (njiv in trajnih nasadov) pokritih čez občutljiv del leta? Ko se dogaja intenzivno spiranje tako hranil kot tudi same zemljine. Tam lepo piše da je to lahko strnišče, zastirka ali živa rastlina. Kaj ni jasno? In zakaj bi bila vešča problem? Če je vešča problem se stebla pač semelje. Kar je itak že praksa pri vsaj za silo solidnih kombajnih za zrnje. Itak je to treba narediti tudi pred sami oranjem, če ga hočeš izpeljati kot se spodobi.
Bistveno večja poraba energije? Za eno razbijanje brazde? Za en hod več kot bi bil drugače potreben pri zimski brazdi? Za nedolžne mimoidoče; porabi se ravno toliko energije kot pri poletni setvi ali pa jesenski.
Večje sušenje zemlje? Od kod pa to? Z oranjem konkretno prekineš kapilarni tok in s tem prekineš izsuševanje profila. Precej bolj kot pri sklenjeni zemlji po zimski brazdi (ki se zaradi tega suši), ki jo če je vse v redu res samo poravnaš. Če je vse v redu, pa zadnja leta to pač ni. Res pa ravno zaradi tega ker oranje prekine kapilarni tok, lahko pride izsuševanja zgornjega dela zemlje. Ampak, govorimo o pomladi, ko načeloma naj ne bi manjkalo padavin, sploh ko govorimo koruzi in tudi krompirju. Če že, so problem jarine. Pa spet ne nujno, februar do sedaj ni veljal za sušne (kar se spet spreminja).

Je pa res, da se boste fantje pač morali prilagajati. In to bolj kot ste bili vajeni do sedaj. Lahko verjamete, da je tole šele začetek.

Klikni za razširitev