GSO organizmi v prehrani: nadaljevanje raziskav in jasno označevanje!
Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov.
Prav zato, ker se bodo prave posledice GSO pokazale šele mnogo kasneje, potrošniške organizacije menimo, da je treba pri gojenju upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 %) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka.
V svetu je z gensko spremenjenimi (GS) poljščinami posejanih okoli 10 odstotkov kmetijskih površin, največ z GS bombažem in sojo, nekaj manj s koruzo. Največ teh površin je v ZDA, Argentini, Braziliji in Kanadi. V Evropi se kmetijske površine z dovoljenima gensko spremenjenima kulturama, koruzo MON 810 in krompirjem "amfora", zmanjšujejo. Na Švedskem so na primer po dveh letih prenehali z gojenjem GS krompirja "amfora", gojenje koruze MON 810 pa je prepovedano na poljih v Avstriji, Madžarski, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Luksemburgu in v Italiji. V Sloveniji na poljih ne gojimo gensko spremenjene koruze, pa tudi poskusov na poljih ne izvajamo, je pa kar nekaj podjetij, ki proizvajajo gensko spremenjene izdelke v zaprtih prostorih, ali pa se ukvarjajo z raziskavami.
Označevanje gensko spremenjenih živil in krme...
V svetu je vedno več držav, ki v svojo zakonodajo vnašajo določila o jasnem označevanju živil, ki vsebujejo GSO. To je posledica dejstva, da je bil v letu 2011 po dvajsetih letih zahtevnih pogajanj sprejet standard za označevanje gensko spremenjenih živil, Codex Alimentarius. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) z uveljavitvijo tega standarda namreč ne more in ne sme več sprožiti postopkov proti državam, ki bi predpisale obvezno označevanje živil, ki vsebujejo GSO. Kot vemo, je v EU označevanje obvezno za živila z GSO (gensko spremenjeni soja, koruza) in za živila, ki so proizvedena iz gensko spremenjenih poljščin (recimo lecitin, proizveden iz gensko spremenjene soje). Živil živalskega izvora, ki so proizvedena iz nadaljevanje raziskav gso3mesa živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba označevati.
Na trgu EU so trenutno dovoljene naslednje GS poljščine in izdelki, ki vsebujejo GSO (označeni morajo biti kot "gensko spremenjen organizem" ali "izdelan iz GSO"): GS koruza in izdelki iz nje (npr. koruzno olje, koruzni škrob, glukoza, glukozni sirup, kosmiči), GS soja in izdelki iz nje (npr. sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje), olje iz gensko spremenjene oljne repice (imenovano tudi olje canola), industrijski škrob iz GS krompirja "amfora", celuloza iz GS bombaža, aditivi in krma, izdelani iz prej navedenih surovin, in biomasa za prehrano živali, narejena s pomočjo gensko spremenjenih kvasovk ali bakterij.
Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro. Potrošniki in drugi uporabniki lahko zdravnikom in nadzornim organom prijavijo ali sporočijo možne zdravstvene težave zaradi uživanja gensko spremenjenih živil (npr. alergične reakcije).
Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov.
Prav zato, ker se bodo prave posledice GSO pokazale šele mnogo kasneje, potrošniške organizacije menimo, da je treba pri gojenju upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 %) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka.
V svetu je z gensko spremenjenimi (GS) poljščinami posejanih okoli 10 odstotkov kmetijskih površin, največ z GS bombažem in sojo, nekaj manj s koruzo. Največ teh površin je v ZDA, Argentini, Braziliji in Kanadi. V Evropi se kmetijske površine z dovoljenima gensko spremenjenima kulturama, koruzo MON 810 in krompirjem "amfora", zmanjšujejo. Na Švedskem so na primer po dveh letih prenehali z gojenjem GS krompirja "amfora", gojenje koruze MON 810 pa je prepovedano na poljih v Avstriji, Madžarski, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Luksemburgu in v Italiji. V Sloveniji na poljih ne gojimo gensko spremenjene koruze, pa tudi poskusov na poljih ne izvajamo, je pa kar nekaj podjetij, ki proizvajajo gensko spremenjene izdelke v zaprtih prostorih, ali pa se ukvarjajo z raziskavami.
Označevanje gensko spremenjenih živil in krme...
V svetu je vedno več držav, ki v svojo zakonodajo vnašajo določila o jasnem označevanju živil, ki vsebujejo GSO. To je posledica dejstva, da je bil v letu 2011 po dvajsetih letih zahtevnih pogajanj sprejet standard za označevanje gensko spremenjenih živil, Codex Alimentarius. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) z uveljavitvijo tega standarda namreč ne more in ne sme več sprožiti postopkov proti državam, ki bi predpisale obvezno označevanje živil, ki vsebujejo GSO. Kot vemo, je v EU označevanje obvezno za živila z GSO (gensko spremenjeni soja, koruza) in za živila, ki so proizvedena iz gensko spremenjenih poljščin (recimo lecitin, proizveden iz gensko spremenjene soje). Živil živalskega izvora, ki so proizvedena iz nadaljevanje raziskav gso3mesa živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba označevati.
Na trgu EU so trenutno dovoljene naslednje GS poljščine in izdelki, ki vsebujejo GSO (označeni morajo biti kot "gensko spremenjen organizem" ali "izdelan iz GSO"): GS koruza in izdelki iz nje (npr. koruzno olje, koruzni škrob, glukoza, glukozni sirup, kosmiči), GS soja in izdelki iz nje (npr. sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje), olje iz gensko spremenjene oljne repice (imenovano tudi olje canola), industrijski škrob iz GS krompirja "amfora", celuloza iz GS bombaža, aditivi in krma, izdelani iz prej navedenih surovin, in biomasa za prehrano živali, narejena s pomočjo gensko spremenjenih kvasovk ali bakterij.
Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro. Potrošniki in drugi uporabniki lahko zdravnikom in nadzornim organom prijavijo ali sporočijo možne zdravstvene težave zaradi uživanja gensko spremenjenih živil (npr. alergične reakcije).
