Hja, ... ne vem če je zadeva tako tragična.
- v bistvu je tragična, saj si pridržujete višje pravice kot so pa obveznosti.
Migracij skorajda nimam. Kdor ni bil za k nam, je šel v prvem mesecu. Tisti ki so ostali, so pa ekipa. Najstarejši je nekaj čez 20 let, mislim da je bila predlani jubilejna nagrada, - bila bi še dva starejša, pa sta se po 10 - 15 letih odločila iti na svoje in jima čisto v redu gre. V celotni ekipi je trenutno samo eden, ki je "za določen čas", vsi ostali imajo za nedoločeno. Je pač najmlajši in se moramo še do konca spoznati.
Sem jaz tisti, ki nisem za na ta svet? Ki "krši zakone"? Pojdite, fantje in dekleta, malce v svet, kako je pa tam. Predvsem pa iz javnih služb, kjer imate neverjetno in neživljenjsko potuho. Dokaz ? Bo čisto dovolj, če mi hodijo iz industrije, kolektivov po 250 in več ljudi, spraševat za šiht. Imajo ponavadi težave, ker tam so se lahko šlepali, v kolektivu s sedmimi se pa ne morejo
.
Rezultati ob delu so važni. Koliko časa se bo fant pa oblačil, slačil in jajca pral pod tušem po končanem šihtu, pa ni moj problem. Jaz sem svoje opravil, fantje morajo pa tudi svoje.